Varčevanje bo vplivalo na kakovost storitev v zdravstvenih domovih, opozarjajo zdravstveni delavci. Foto: MMC RTV SLO
Varčevanje bo vplivalo na kakovost storitev v zdravstvenih domovih, opozarjajo zdravstveni delavci. Foto: MMC RTV SLO

Vlada je uporabnikom zdravstvenih storitev obljubila nespremenjen obseg zdravstvenih storitev, zaposlenim nespremenjene plače, zdravstvenim zavodom pa priznava za en plačni razred manj denarja. Kako naj vodstva ustanov to razliko pokrijejo, je nerazrešljiva uganka in problem. Tega ne zmoremo in to moramo javnosti povedati,

Marjan Pintar, direktor zavoda Osnovno varstvo Nova Gorica
Zdravstveni dom
Večina zdravstvenih zavodov je bila že po sprejemu prvega ukrepa vlade v rdečih številkah, je dejal predsednik odbora pri združenju zdravstvenih zavodov Stanislav Pušnik. Foto: MMC RTV SLO

Zdravstveni domovi lahko preživijo vsa druga kleščenja sredstev, pavšalnega znižanja sredstev za plače za en plačni razred pa ne, je dejal direktor zavoda Osnovno varstvo Nova Goica Marjan Pintar. V združenju zdravstvenih domov zato pričakujejo, da se bo po njihovem krivičen ukrep enotnega znižanja za plače v zdravstvu, ki te znižujejo za en plačni razred, popravil.

Zdravstveni domovi odločno proti znižanju plač
Predlagajo, da se iz znižanja plač izvzameta primarno zdravstvo in specialistična ambulantna dejavnost, in opozarjajo, da je v nasprotnem primeru postopna razgradnja zdravstvenih domov neizogibna.

Kot je znano, je vlada aprila za 2,5 odstotka znižala cene zdravstvenih storitev in omejila izplačevanje delovne uspešnosti zaposlenim. Poleg tega so letos za 20 odstotkov znižali sredstva za amortizacijo, dodatke na plače za osem odstotkov, priznana sredstva za plače pa za en plačni razred, je povedal Pintar. Zadnji ukrep je bil po njegovem mnenju sprejet "neselektivno, pavšalno, brez poglobljene študije," vlada pa je še dodatno oslabila zdravstvo.

ZZZS: Za plače prejeli več kot lani
Vendar pa v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije trdijo, da so zdravstveni domovi prav v ta namen letos prejeli več sredstev kot lani. Gre za sredstva za zagotovitev izplačila višjih plač in odpravo plačnih nesorazmerij skladno s plačno reformo v javnem sektorju.

Komu in za koliko so se povišale plače v zdravstvu?
Marjan Pintar
iz Zavoda Osnovno varstvo Nova Gorica pravi, da je lanska plačna reforma plače v primarnem zdravstvu povišala za 15 odstotkov, na sekundarni ravni za 36 odstotkov, na terciarni pa celo za 53 odstotkov, zdaj pa se denar jemlje denar nazaj linearno.

Na ZZZS-ju pojasnjujejo, da je v splošnem dogovoru za letošnje leto in v prvem aneksu k temu dogovoru vključen linearni pristop izvajanja varčevalnih ukrepov, saj predlog ZZZS-ja o izvajanju varčevalnih ukrepov ločeno po posameznih zdravstvenih dejavnostih in programih ni dobil podpore. Med tistimi, ki takega predloga niso podprli, so bili tudi v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije, navajajo na ZZZS-ju. Hkrati opozarjajo na lani sprejeti dogovor med vlado in sindikati o povišanju plač v zdravstvu. Na podlagi tega so se zdravnikom in zobozdravnikom plače v povprečju povišale za 15,6 odstotka, zaposlenim v zdravstveni negi in ostalim zdravstvenim delavcem za 22 odstotkov, dejansko pa so se plače vsem 33.000 zdravstvenim delavcem povečale za približno 30 odstotkov.

Čakalne dobe v primarnem zdravstvu?
Po navedbah združenja zdravstvenih zavodov so v težavah vsi zdravstveni zavodi, posebej hudo pa je stanje v zdravstvenih domovih. Po Pintarjevih besedah se bo katastrofa pokazala leta 2010. Tako direktor mariborskega zdravstvenega doma Jernej Završnik pravi, da bo treba ljudem glede na razpoložljiva sredstva in potrebe povedati, kaj se da za ta denar dobiti. Pušnik pa še opozarja, da morajo v primarnem zdravstvu sprejeti prav vsakega bolnika, kar lahko ob razmerah, v katere tonejo, pomeni, da se bodo pojavile čakalne dobe.

V ZZZS-ju pa pravijo, da bi privolitev v želje izvajalcev zdravstvenih storitev, da za leto 2010 ne bi več veljali letos sprejeti varčevalni ukrepi, za ZZZS pomenila dodatno povečanje odhodkov za 150 milijonov evrov letno. To pa je 6,64 odstotka vseh načrtovanih prihodkov ZZZS-ja v letu 2010, kar bi zdravstveno blagajno vodilo v zadolževanje in primanjkljaj v višini 185 milijonov evrov

Vlada je uporabnikom zdravstvenih storitev obljubila nespremenjen obseg zdravstvenih storitev, zaposlenim nespremenjene plače, zdravstvenim zavodom pa priznava za en plačni razred manj denarja. Kako naj vodstva ustanov to razliko pokrijejo, je nerazrešljiva uganka in problem. Tega ne zmoremo in to moramo javnosti povedati,

Marjan Pintar, direktor zavoda Osnovno varstvo Nova Gorica