Breme epidemije covida-19, ki je zaznamovalo preteklo leto, je skoraj v celoti slonelo na plečih javnih zdravstvenih zavodov, je na današnji novinarski konferenci poudaril predsednik združenja Marjan Pintar. "Pokazalo se je, da so se lahko tiste države, ki imajo vzpostavljeno javno zdravstveno mrežo, bolje odzivale na izzive epidemije. Slovenske bolnišnice so se uspele reorganizirati in učinkovito odgovoriti na izzive epidemije," je ocenil.
Poslovni rezultati zdravstvenih zavodov za lansko leto so kumulativno pozitivni, ob čemer je Pintar poudaril, da ne držijo nekateri očitki o "enormnih dobičkih". "Presežek prihodkov nad odhodki je 2,5-odstoten in ne pokrije nakopičenih izgub. Prav tako presežek v celoti ostane v zavodih, ki presežek krvavo potrebujejo, če želijo doseči razvojni zaostanek," je dejal.

Kot je pojasnila strokovna sodelavka združenja Tatjana Jevševar, so zavodi v leto 2020 vstopili z relativno ugodnimi rezultati poslovanja. Leto 2019 so namreč sklenili s konsolidiranim pozitivnim poslovnim izidom v višini 8,4 milijona evrov, a slabimi likvidnostnimi zmožnostmi, saj so imeli na zadnji dan leta 2019 neporavnane zapadle obveznosti v višini 56,5 milijona evrov.

Najemali likvidnostne kredite, ZZZS "pomagal" z nespremenjenimi avansi

Ob razglasitvi epidemije marca lani se je celotno zdravstvo podredilo obvladovanju epidemije covida-19. Zavodi so iz lastnih sredstev kupovali zaščitno opremo, preurejali prostore, reorganizirali delo. Za to so po besedah Jevševarjeve porabili skoraj vsa razpoložljiva finančna sredstva, zato so najemali likvidnostne kredite pri bankah in državni zakladnici, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je pomagal z nespremenjenimi avansi, čeprav preostali programi niso bili realizirani. Zavarovalnice, ki financirajo prostovoljno zdravstveno zavarovanje, so jih kreditirale s sredstvi, ki so jim ostala zaradi izpada plačila oz. neopravljenih storitev, je naštela Jevševarjeva.

Enega ključnih premikov so po Pintarjevih besedah lani dosegli pri financiranju stroškov dela, pri čemer jim je uspelo izenačiti plačno lestvico, po kateri ZZZS izračunava cene s plačno lestvico po kolektivni pogodbi, po kateri so zavodi ves čas plačevali zaposlenim. Z aneksom k splošnemu dogovoru so tako pokrili razliko v višini 34 milijonov evrov.

Z interventno zakonodajo, s katero so se sredstva začela sproščati na začetku poletja 2020, je bilo v višini 88,4 milijona evrov zavodom priznano pokritje 80 odstotkov nerealiziranega programa, za kritje stroškov, povezanih z obvladovanjem covida-19 53 milijonov evrov, zaradi škodljivih materialnih posledic za izvajanje javne službe iz naslova ustanoviteljskih obveznosti pa 14,75 milijona evrov.

Na pozitivni poslovni izid vplivala tudi nerealizacija investicijskega vzdrževanja

Dodatna sredstva v skupni višini 189,85 milijona evrov so po oceni združenja prispevala k pozitivnim poslovnim rezultatom zavodov v letu 2020. Jevševarjeva je ob tem opozorila, da so bili zavodi večino preteklega leta zaprti oz. na razpolago le za najnujnejše bolnike, zato tudi niso mogli izvesti načrtovanega tekočega in investicijskega vzdrževanja, kar se pokazalo v nižjih odhodkih in s tem v pozitivnem poslovnem izidu.

V združenju ugotavljajo, da so zdravstveno zavodi lansko leto s finančnega vidika prebrodili relativno uspešno, saj so nekoliko izboljšali svojo likvidnost in tako povečali zmožnosti za nabavo opreme in naložbe v poslovne prostore.

Cilj dolgoročnega stabilnega poslovanja javnih zdravstvenih zavodov in sprotna poraba amortizacijskih sredstev za nakup nabave nove opreme bo po oceni združenja dosežen šele, ko bo pokrita vsa izkazana kumulativna izguba.