Analiza bo dostopna konec meseca, pripravljali pa so jo domači in tuji strokovnjaki. Ministrica Milojka Kolar Celarc je sicer že nekajkrat citirala nekatere sklepe analize, kot denimo, da imamo izredno dobro dostopnost do zdravstvenih storitev. Ni pa omenila, da to velja le za primarno raven, medtem ko v zadnjih treh letih kar tretjina več bolnikov na specialistične storitve čaka dlje kot je dopustno.
Izvedeli smo, kaj ugotavljajo pisci analize. Ta prinaša bogastvo podatkov in tabel, izžetih iz domačih in evropskih podatkovnih baz, navaja izzive, s katerimi se moramo sprijazniti, ne pa tudi ključnih rešitev za reformo. Te bodo v rokah politike. Analiza je stala 360 tisoč evrov.
Zniževale so se cene storitev, odlagala plačila dobaviteljem, prenašali stroški iz ZZZS na dopolnilno zavarovanje, posledično pa se je nabirala izguba v bolnišnicah. Čakalne vrste so se daljšale, edine, ki so izplavale z dobički, so bile zasebne zavarovalnice. S pobranimi premijami so presegali škode za skoraj 9 milijonov.
Oživljanje gospodarstva ni dovolj
Blago oživljanje gospodarstva zelo verjetno ne bo zadostovalo za finančno vzdržnost. Ta je vse preveč odvisna od deleža zaposlenega prebivalstva, ki največ, tudi v evropskem merilu, prispeva v javno zdravstveno blagajno, medtem ko je delež države in lokalnih skupnosti najnižji. Le Hrvatje imajo še nižjega.
Možnosti so v iskanju alternativnih virov, zmanjševanju pravic ali zniževanju cen storitev. Pisci analize sicer razumejo našo željo po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, vendar svetujejo prefinjen pristop, saj bi lahko velik del prebivalstva ostal brez zavarovanja. Prej pa je treba zagotoviti nadomestnih 400 milijonov evrov.
Glede na to, da je splošna obdavčitev glede na GDP pod povprečjem EU, je morda še nekaj prostora za njen dvig v pomoč zdravstvu, sicer svetujejo bolj spremembo na strani prispevkov; lahko bi kot proticikličen mehanizem iz proračuna dali nekaj več za revne in starejše. Pokažejo pa tudi na velike razlike v višini prispevkov.
Velike razlike v višini prispevkov
Upokojenci plačujejo le dobro polovico več kot brezposelni, in le dobro četrtino višine prispevka aktivnega prebivalstva. Košarico pravic naj ohranimo še naprej čim bolj široko, saj to omogoča enakost v dostopnosti, nasprotno, odločitev za participacijo pa bi jo zmanjšala.
Na koncu ugotavljajo, da bi bila dodatna splošna obdavčitev kot podpora ZZZS-ju primerna. Ovira za to, da bi zasebne zavarovalnice spremenile vlogo in postale konkurenca ZZZS, pa je zlasti majhnost naše države. Za eno zavarovalnico je potrebnih vsaj 4 milijone ljudi, hkrati pa so manj transparentne glede porabe denarja.
V analizi se lotevajo tudi dolgotrajne oskrbe, organizacije izvajalcev, kjer vidijo šibkosti v razdrobljenosti, informacijski tehnologiji, ni standardiziranih procesov, slaba je opremljenost s slikovno diagnostiko, preveč je nepotrebnih hospitalizacij.
