Tehnologija bi se lahko izkazala še posebej uporabna pri bolnikih, ki ne morejo sami opozoriti na ali pa opisati simptomov, izpostavljajo znanstveniki. Da bo zadeva delovala, ne bo treba kupiti nove WC-školjke, saj bi lahko tehnologijo pametne školjke vgradili v že obstoječo školjko. Za kaj pri vsem skupaj gre?

Ekipa gastroenterologov, zdravnikov, ki so specializirani za bolezni želodca in prebavnega trakta, je razvila tehnološko rešitev s pomočjo tisočih in tisočih fotografij človeškega blata. Pregledali so kar 3328 fotografij, ki so jih zbrali s pomočjo prostovoljcev, ali pa poiskali na svetovnem spletu. Vsako fotografijo so analizirali in jo označili tudi po Bristolski lestvici blata (Bristol Stool Scale), ki označuje različne stopnje trdote iztrebka. Tako so ustvarili osnovno bazo podatkov, je poročal portal Newsweek.

Nato so na delo spustili umetno inteligenco, ki se je prepoznavanja različnih simptomov v blatu naučila prav iz omenjene osnovne baze podatkov. Ugotovili so, da umetna inteligenca pravilno diagnosticira tip blata v več kot 85 odstotkih primerov, v več kot 76 odstotkih primerov pa pravilno opozori na kri v blatu.

Tehnologija pametnega WC-ja

Raziskovalci so prepričani, da bo omenjena umetna inteligenca s pomočjo kamere v WC-školjki pomagala zdravnikom pri zdravljenju bolnikov s težavami prebavnega trakta. Poimenovali so jo tehnologija pametne WC-školjke (Smart Toilet technology). Vsakič, ko bomo potegnili vodo, bo pametna školjka slikala naše izločke in jih analizirala ter shranila v časovno bazo podatkov.

Kot je povedala ena od vodilnih raziskovalk pri projektu dr. Deborah Fisher, sicer profesorica na medicinski fakulteti Univerze Duke v Durhamu v Severni Karolini, se gastroenterologi po navadi zanašajo na poročila bolnikov, ki običajno zelo nezanesljivo in površno opisujejo, kakšno blato so izločali iz dneva v dan. "Bolniki se pogosto ne spomnijo, kakšno je bilo njihovo blato ali kako pogosto so šli na stranišče, to pa je ključni del standardnega procesa monitoringa. Tehnologija pametnega WC-ja nam bo omogočila zbiranje dolgoročnih podatkov, ki so potrebni za na primer bolj točno in pravočasno diagnozo kroničnega gastritisa," je pojasnila.

Tehnologija bi lahko pomagala diagnosticirati tudi različna vnetja črevesja in pomagala preverjati, kako se bolnik odziva na predpisana zdravila, pa je dodala Sonia Grego, prav tako iz ekipe raziskovalcev. "Kot še posebej uporabna se bo tehnologija izkazala v domovih starejših občanov in drugih dolgotrajnih negovalnih ustanovah, kjer bolniki morda ne morejo sporočati simptomov ali svojega stanja," je poudarila.

Raziskavo so predstavili ob tednu prebavnih obolenj na mednarodnem srečanju medicinske stroke med 21. in 23. majem.