Z najprej štirikratno in potem 20-kratno povečavo je zagledal kraterje na Luni , planeti pa so postali več kot zvezde; okoli Jupitra je zaznal celo štiri lune. Istega leta ja Johannes Kepler objavil delo "Astronomia nova", ki vsebuje njegova zakona o tirnicah planetov. Opazovanje neba je postalo znanost. Zato je UNESCO 400-letnico obeh dogodkov razglasil za mednarodno leto astronomije. Pospremili so ga s priporočilom: Živimo v vesolju, odkrivajmo ga.

Vse leto bodo organizirali konference, seminarje, razstave in srečanja, morda se bomo bolj približali številnim neznankam.

Ali obstaja življenje na drugih planetih?
Do zdaj so odkrili več kot 330 planetov. Toda večina teh v osončju je bodisi velikanska žoga plinov bodisi svoje zvezde obkrožajo na ozkih in prevročih tirnicah. Zemlji podobnih svetov, ki bi okoli matice krožili v razdaljah, ki dopuščajo življenje, do zdaj niso opazili. Vendar raziskujejo dalje in globlje, s sondami, kot je evropska Corot, ali novi vesoljski teleskop James Webb (2013). Zemlji najbolj podobno vesoljsko telo je Gliese 581c. Na njem je sicer zelo hladno, vendar bi teoretično s pomočjo učinka tople grede dopuščal preživetje.

Kako naj odkrijemo tuja bitja v vesolju ?
Če so zunajzemeljske oblike življenja sestavljene iz organskih molekul (kot zemeljska bitja), bi bilo mogoče zaznati znake kemijskih spojin. To sicer še ne bi bil dokaz za obstoj zunajzemeljskega življenja. Potrditev bi bila le oprijemljiva sporočila - npr. svetlobni žarki ali radijski valovi. Raziskovalci, ki sodelujejo v projektu SETI v Kaliforniji, so prepričani, da je samo na Rimski cesti na stotine inteligentnih civilizacij. Na severu Kalifornije so postavili 350 radioteleskopskih krožnikov, ki bodo prisluškovali 100 milijonom zvočnih kanalov na sekundo – morda prestrežejo kakšno sporočilo.

Črna luknja in materija
Zdaj lahko opazujejo več kot sto milijard galaksij z okoli sto milijard zvezd. V tem je nepredstavljiva količina materije, kljub temu pa je ta le obroben pojav. Med vidnimi nebesnimi telesi najbrž obstaja nevidna snov: črna materija, ki povezuje vesolje. Menda je količina te materije šestkrat večja od vidne. Šlo naj bi za delce elementov, ki se v strukturi bistveno razlikujejo od običajne materije. Ne vsebujejo električnega naboja, ne vsrkavajo in ne oddajajo žarčenja. Vsebujejo pa maso in povzročajo težnost. Vsak dan naj bi na milijone teh delcev prehajalo skozi človekovo telo. Vendar do zdaj te materije še niso uspeli odkriti. Velikanski pospeševalnik, ki so ga nedavno odprli v Ženevi, naj bo omogočil nadaljnje raziskave.

Američani so 1998 odkrili, da se je v zadnji milijardi let vesolje razširilo, kar je presenetljivo, saj naj bi se po prepričanju znanosti počasi ustalilo po "velikem poku". To naj bi povzročala "črna energija", ki pritiska na prostor in ga razceplja. Šele ko bodo opredelili to moč, bodo našli ključ za razumevanje naravnih sil.

Kaj je težnost ?
Če je imel Einstein prav, se ne razširja samo svetloba ( s svetlobno hitrostjo ), marveč tudi težnost. Pospeševanje mas, med njimi tudi planetov, povzroča raztegovanje po času in prostoru. Vendar do zdaj niso uspeli dokazati in izmeriti "gravitacijskih valov". Veliko si obetajo od evropsko-ameriškega projekta Lisa, ki ga sestavljajo 3 sateliti. Leteli naj bi na oddaljenosti 5 milijonov km in izmerili tudi manjše spremembe gravitacijskih polj. V desetih letih naj bi tako ugotovili bistvo gravitacije.

Ali se lahko zavarujemo pred uničevalnimi asteroidi ?
Po uničujočem udaru kometa Shoemaker-Levy na Jupiter 1994 je ameriški kongres naročil vesoljski agenciji NASA, da razišče možnost trkov vesoljskih teles na Zemljo. Delo je v teku in do 2020 naj bi sestavili listo 90 % vseh objektov, večjih od 140 m. Nadzorujejo že 4000 objektov .Vsak dan je kakšen več. Ni pa še rešitve za primer, če bi se nam objekt nevarno približal. Edino možnost vidijo v izstrelitvi vesoljske ladje, ki bi se kar se da približala telesu in ga s težnostjo odvrnila od zemlje.

Zakaj niha moč Sonca ?
Šele v zadnjih desetletjih so odkrili silovitost nihanja na Soncu. Že 400 let opazujejo spreminjanje Sončevih peg. Medtem vedo, da gre za 11-letni cikel. Šele s sateliti so uspeli opazovati močne izbruhe žarečega plina in sončne viharje. Očitno so povezani s spreminjanjem magnetnega polja. Pojavov še ne znajo razložiti, vsekakor pa močno vplivajo na Zemljo in lahko poškodujejo satelite. Zato so pospešili opazovanja. Sonda Soho pošilja podatke vsak dan, Genesis pa je posredovala vzorce sončnega vetra. Sondi opazujeta sonce tridimenzionalno.

B. B.