4. oktobra 1957 so iz Tjuratama v Kazahstanu izstrelili raketo R-7 s Sputnikom, ki je potreboval le 98 minut, da je obkrožil Zemljino orbito. Satelit je bil težek 84 kilogramov, imel pa je merilne naprave in dva radijska oddajnika. Njegova misija je trajala 22 dni.

Medtem ko je na večer 4. oktobra večina ljudi po svetu kot že tolikokrat prej občudovala zvezdno nebo, je ekipa sovjetskih znanstvenikov strmela v nebo, da bi občudovala uresničitev dolgoletnih prizadevanj. Sputnik je bil uresničitev dolgoletnih sanj očeta sovjetskega vesoljskega programa Sergeja Koroljova, ki pa je zeleno luč sovjetskih oblasti dobil šele, ko so te dobile namig, da nameravajo satelit izstreliti tudi Američani. Ravno vesolje je bilo eno glavnih tekmovalnih področij Američanov in Sovjetov v več kot 50 letih hladne vojne.

Zgodovina Sputnika se je začela nekaj let prej. 27. maja 1954 je Koroljov Dmitriju Ustinovu, takrat obrambnemu ministru, predlagal razvijanje umetnega satelita, zraven pa priložil poročilo Mihaila Tihonravova o tovrstnem napredku v drugih državah. Tihonravov je poudaril, da je razvoj umetnega satelita neizogiben korak v raziskovanju vesolja. Vendar so njegove besede naletele na prazen odmev. A že leto pozneje so se stvari spremenile.

Najboljša motivacija so Američani
29. julija 1955 je ameriški predsednik Dwight Eisenhower prek izjave za javnost napovedal, da bodo ZDA v mednarodnem geofizičnem letu (MGL), ki je potekalo od 1. julija 1957 do. 31. decembra 1958, izdelale umetni satelit, kar je Sovjete dvignilo na noge. Vodja državne komisije za testne izstrelitve rakete R-7 Vasilij Rjabikov se je konec avgusta srečal s Koroljovom, s katerim sta odločila za tristopenjski razvoj rakete R-7 za satelitsko izstrelitev. 30. januarja 1956 je svet ministrov Sovjetske zveze odobril dejansko izdelavo umetnega satelita, ki so ga poimenovali Objekt D, ki naj bi ga izdelovali dve leti.

Objekt D bi bil težek med 1.000 in 1.400 kilogrami, nesel pa bi lahko med 200 in 300 kilogrami znanstvenih instrumentov. V projekt so bili vključeni tako sovjetska akademija znanosti kot različna ministrstva. Pozneje so zaradi tehničnih težav razvoj Objekta D ustavili in pojavila se je ideja o manjšem satelitu. Objekt D so pozneje v vesolje izstrelili pod imenom Sputnik 3. Februarja 1957 so oblasti odobrile izdelavo manjšega satelita, ki so ga pomenovali Objekt PS. Izstrelitev satelitov PS-1 in PS-2 so oblasti dovolile, če bi bile izstrelitve več testnih raket R-7 uspešne, kar se je pozneje tudi zgodilo.

Sputnik je imel premer 585 milimetrov in je bil izdelan iz le 2 milimetra debele aluminijaste zlitine, sestavljali pa so ga še štiri dolge antene, ki so bile kot lovke. Satelit je meril gostoto atmosferskih plasti in pošiljal podatke prek radijskega signala, omogočal pa je tudi zaznavanje meteoritov. Le mesec dni pozneje so Sovjeti v vesolje izstrelili Sputnik 2, skupaj z njim pa je v vesolje poletela tudi Lajka, prvo živo bitje, pozneje pa so v vesolje izstrelili še več Sputnikov misij.

Rusi z velikopoteznimi vesoljskimi načrti
Ob 50. obletnici izstrelitve v Rusiji potekajo številna praznovanja, hkrati z njimi pa naraščajo tudi vse glasnejše govorice, da so ruske vesoljske amibicije po večletni odvisnosti znova oživele, kar potrjuje tudi delež proračuna, ki so namenili za vesoljske dejavnosti.