1. Največji proračun Ese do zdaj

Na tokratnem svetu so zbrali za 14,4 milijarde evrov prispevkov, razporejenih na prihodnja leta. Foto: Esa
Na tokratnem svetu so zbrali za 14,4 milijarde evrov prispevkov, razporejenih na prihodnja leta. Foto: Esa

Evropska vesoljska agencija (Esa) je očitno začutila vesoljsko tekmo. Svet ministrov držav članic agencije je sprejel največji proračun do zdaj, ki vključuje kopico drznih, daljnosežnih misij, pa tudi obsežno sodelovanje z Naso, ki bo morda pripeljalo do prvega Evropejca na Mesecu.

Esa v nasprotju z Naso ne sprejema vsakoletnega proračuna, temveč se ministrski zbor sestane enkrat na tri leta. Takrat sprejme načrt, ki pokrije prihodnja tri leta opcijskih programov ter pet let obveznih programov. To omogoči stabilnejše financiranje, nujno za razvoj vesoljskih misij, ki od zasnove do izvedbe trajajo tudi desetletje in več.

Svet Ese, druge največje vesoljske agencije na svetu. Foto: Esa/S. Corvaja
Svet Ese, druge največje vesoljske agencije na svetu. Foto: Esa/S. Corvaja

Sveže sprejeti proračun znaša 14,4 milijarde evrov in pokrije čisto vse programe, ki jih je vodstvo Ese predstavilo ministrom, piše v Esinem sporočilu za javnost. "Kar vidite, je zelo vesel generalni direktor," je izjavil prvi mož agencije Dietrich Wörner.

Razrez po programih. Foto: Esa
Razrez po programih. Foto: Esa

Esa programe licitira. Predstavnikom držav da na mizo načrt in potreben denarni znesek, ministri pa povedo, koliko so pripravljeni navreči. Premalo napaberkovanega pomeni odpovedan program, lahko pa se nabere tudi več. Veliko vlogo igra zakulisna diplomacija, češ, vi podprite ta program (ki bo koristil našim podjetjem), mi bomo vašega ...

V nasprotju s prejšnjim triletjem so tokrat pokrili vse, marsikaj več kot izdatno.

Esin proračun je pomemben, ker je tudi naše okno v vesolje. Slovenija je pridružena članica Ese na (ne povsem zanesljivi) poti v polnopravno članstvo.

Svet ministrov agencije se je sešel ta četrtek in petek v Sevilli v Španiji. Kaj so sprejeli? Bogata lista bi lahko sama napolnila celoten vesoljski tednik.

Opazovanje Zemlje in človeškega okoljskega odtisa

Posnetek enega od satelitov Copernicus, nastal leta 2018. Kaj je na fotografiji? Foto: Esa
Posnetek enega od satelitov Copernicus, nastal leta 2018. Kaj je na fotografiji? Foto: Esa
Sorodna novica Slovenski Sinergise zmagal na tekmovanju Evropske vesoljske agencije
Zgornja fotografija v polni ločljivosti

JPG - 5 MB
TIF - 240 MB

Zmagovalec je zagotovo program Copernicus, flota satelitov za opazovanje Zemlje v različnih delih svetlobnega spektra. Na nebu je že sedem satelitov, v načrtu jih je še veliko več. Njih koristi so mnogotere, od gospodarskih (upravljanje kmetijstva), okoljskih do varnostnih. Evropska komisija, ki prispeva večino potrebnega denarja, si želi natančnih meritev ogljikovega dioksida, še posebej človeškega izvora, da se bo vedelo, ali je pariški sporazum še živ. Tudi to je prispevalo k preplačilu za tretjino, želeli so 1,4 milijarde, dobili 400 milijonov evrov več. Večino (pol milijarde) je navrgla Nemčija.

Opazovanje gravitacijskih valov v vesolju

Ponazoritev dveh nevtronskih zvezd v divjem plesu, ki po
Ponazoritev dveh nevtronskih zvezd v divjem plesu, ki po "tkanini" čas-prostor pošilja motnje. Foto: Nasa

Znanstveni program se je prvič po 25 letih odebelil, in to za deset odstotkov. Dodatni novci bodo pognali misijo LISA, edinstveno in visokoletečo (dobesedno) opazovalnico gravitacijskih valov. Tri sonde bodo letele v trikotni formaciji, medsebojno oddaljene točno 2,5 milijona kilometrov in niti atoma več. Z laserji bodo merile, ali se razdalja med njimi zaradi valovanja "tkanine" čas-prostor spreminja, pa tudi, če se skrči le za milijoninko milijoninke milimetra. Esa je pred leti z misijo Lisa Pathfinder dokazala, da je tehnologija več kot pripravljena.

Lisa bo sestavljena iz treh sond, ki bodo nenehno vzdrževale formacijo enakostraničnega trikotnika, in to pri skoraj neverjetni natančnosti. Foto: Esa/C. Vijoux
Lisa bo sestavljena iz treh sond, ki bodo nenehno vzdrževale formacijo enakostraničnega trikotnika, in to pri skoraj neverjetni natančnosti. Foto: Esa/C. Vijoux

Gravitacijske valove zdaj že redno zaznavajo opazovalnice na tleh Zemlje (LIGO, Virgo), a te so omejene zaradi motenj planeta, npr. tresenja tal. Vesoljska opazovalnica obeta ostrejše "gledanje" oddaljenih, silnih dogodkov, kot so združitve črnih lukenj, nevtronskih zvezd in podobno. Zadev, ki jih s svetlobo včasih sploh ne moremo videti. Včasih.

Lisa se je "potegnila iz brezna"
Lisa je šla čez vzpone in padce, bila skoraj odpovedana. Zasnovali so jo skoraj 30 let nazaj in uradno spočeli leta 1997 kot skupen napor Ese in Nase. Američani so se leta 2011 potegnili nazaj zaradi krčenja Nasinega proračuna. Evropejci so, soočeni z veliko finančno luknjo, najprej ugasnili luč, nato pa pripravili revno inačico eLisa, kjer bi leteli samo dve sondi pri milijonu kilometrov razdalje. Uspeh Pathfinderja je v igro vrnil Američane, ki nočejo izostati in snovalci spet delajo na "veliki" Lisi s tremi plovili.

Zdaj je Lisa dokaj varno ugnezdena v proračun, izstrelitev je predvidena za leto 2032.

Atena bo Lisi delala družbo

Teleskop Atena je dobil finančno podporo. Foto: Esa
Teleskop Atena je dobil finančno podporo. Foto: Esa

Še leto poprej bo predvidoma izstreljen Esin teleskop Atena, namenjen opazovanju vročih delov vesolja v rentgenskih žarkih, še posebej akrecijskih diskov okoli črnih lukenj.

Lepo se bo ujel z Liso, saj pri združitvah nevtronskih zvezd (in podobnih gostih teles) lahko nastane tudi svetloba. Takšne dogodke se da opazovati tako v težnostnih kot elektromagnetnih valovih.

Oba teleskopa bosta nastanjena na "sladki" težnostni točki L2, kjer Sonce manj moti in je lažje vzdrževati položaj.

Evropski raketoplan

Tako naj bi Space Rider nekoč vandral po orbiti, dostavljal in si ogledoval satelite ... Foto: Esa/Jacky Huart
Tako naj bi Space Rider nekoč vandral po orbiti, dostavljal in si ogledoval satelite ... Foto: Esa/Jacky Huart

Esa bo razvila miniraketoplan, poimenovan Space Rider (ang. vesoljski jezdec). Rutinsko bo potoval v nižjo Zemljino orbito in nazaj. Omogočal bo eksperimente v mikrotežnosti in opazovanja Zemlje, pa tudi pregledovanje satelitov. Izstreljevali ga bodo iz Francoske Gvajane (Kourou) na raketi Vega-C. S Space Riderjem se Esa nadeja poceni dostopa do vesolja, tudi zaradi mnogokratne uporabnosti.

Space Rider bo pet metrov dolg in s tovorom vred naštel tri tone mase. V nižjo orbito bo lahko ponesel do 800 kilogramov tovora. Prvič naj bi bil izstreljen leta 2022. Izdelovali ga bodo pretežno v Italiji (Cira, Thales Alenia), zato se je sosednja država najbolj potegovala za ta program in ga tudi izdatno finančno odprla.

Video: Animacija Space Riderja

Vesoljska postaja do leta 2030

Izsek Mednarodne vesoljske postaje. Evropski modul Columbus je spodaj levo, opremljen z značko 'Esa'. Desno moleči modul je japonski Kibo. Med njima je ameriški Destiny. MVP potuje v smeri
Izsek Mednarodne vesoljske postaje. Evropski modul Columbus je spodaj levo, opremljen z značko 'Esa'. Desno moleči modul je japonski Kibo. Med njima je ameriški Destiny. MVP potuje v smeri "proti nam". Foto: Nasa

Esa bo Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) podpirala do leta 2030. To je pomemben košček sestavljanke, saj lahko spodbudi oklevajoče ZDA in Rusijo, da storijo isto (za zdaj je financiranje zagotovljeno do leta 2025, nato bi postajo ali odvrgli ali predali komercialnim partnerjem, Rusija bi utegnila svoje module vgraditi v ločeno postajo ...).

Podpora vključuje obnovo in nadgradnjo evropskega modula Columbus.

Vsakemu izmed še aktivnih Esinih astronavtov iz razreda 2009 bosta zagotovljena dva poleta v vesolje, priključili bodo dodaten razred.

Prispevek k Lunarnemu portalu. Evropejec na Mesecu?

Načrtovani Lunarni portal. Dva modula bo prispevala Evropa. Foto: ESA/NASA/ATG Medialab
Načrtovani Lunarni portal. Dva modula bo prispevala Evropa. Foto: ESA/NASA/ATG Medialab

Agencija je posebno pozornost posvetila Nasinemu programu Artemis za vrnitev človeka na Mesec. Program vključuje gradnjo manjše vesoljske postaje v orbiti Meseca, Lunarni portal (Lunar Gateway). Evropejci bomo prispevali dva modula. Prvi bo ESPRIT, namenjen hrambi goriva in potisnih kemikalij (hidrazin, ksenon), imel bo tudi zračno loputo za znanstvene namene, zgradil naj bi ga Airbus. Drugi modul (iHAB) bo bivalni in izdelan v sodelovanju z Japonci. Esa je za začetno fazo razvoja obeh namenila 300 milijonov evrov.

Video: Ponazoritev Lunarnega portala

Evropski podporni modul (ESM) bo poganjal Nasino vesoljsko ladjo Orion. Na fotografiji prvi ESM lani v Bremnu, preden so ga odposlali v ZDA. Foto: Nasa/Rad Sinyak
Evropski podporni modul (ESM) bo poganjal Nasino vesoljsko ladjo Orion. Na fotografiji prvi ESM lani v Bremnu, preden so ga odposlali v ZDA. Foto: Nasa/Rad Sinyak

Pomemben evropski odtis bo nosila vesoljska ladja Orion, lunarni "taksi" za astronavte. Opremljena bo z Evropskim podpornim modulom (European Service Module ESM), ki bo poskrbel za pogon, električno energijo, hrambo vode in plinov ... Prvega so že izdelali in odpeljali v ZDA, kjer čaka na misijo Artemis 1 (več o tem spodaj). Tudi za drugega, ki bo z astronavti vred šel okoli Lune predvidoma leta 2022, je denar že zagotovljen.

Zdaj je Esa evre primaknila za dodatna dva kosa, ki bosta sodelovala pri dostavi astronavtov na Luno (Artemis 3 ter 4). Nasin vodja Jim Bridenstine je pred kratkim izrazil željo, da bi bil med njimi tudi evropski astronavt.

Dostava tovora na Luno z evropsko platformo
150 milijonov evrov je namenjenih razvoju evropskega robotskega pristajalnika, s katerim bodo na Mesec dostavljali tovor. Evropa do zdaj ni storila še ničesar podobnega.

Prvi vzorec neposredno z Marsa na Zemljo?

Človeški roboti so že velikokrat pristali na Marsu, še nobeden pa se ni vrnil. Nekaj takega hoče storiti Esa v prihodnjem desetletju. Foto: ESA/ATG medialab
Človeški roboti so že velikokrat pristali na Marsu, še nobeden pa se ni vrnil. Nekaj takega hoče storiti Esa v prihodnjem desetletju. Foto: ESA/ATG medialab

Marsovske ambicije vključujejo misijo, ki bi kot prva prinesla vzorec rdečega planeta domov. Pri njej bi lahko uporabili prej omenjeni evropski pristajalnik ali posamezne tehnologije. Esa in Nasa jo razvijata skupaj (več o tem tukaj, poglavje 5), svet Ese jo je finančno podprl.

Kanček upanja za evropski rover
Program ExoMars, ki vključuje marsovski rover Rosalind Franklin, nima finančnih težav, ima pa tehnične. Padala so na dozdajšnjih testih "padla". BBC poroča, da so že razvili nova in jih uporabili za uvodni, lažji preizkus, ki so ga prestala. Januarja sledi ključni, zahtevnejši test. Če ne bo uspešen, sledi dvoletni odlog izstrelitve, kar bo stroške misije povečalo.

Vesoljska obramba jo je skupila, a ne usodno

Ponazoritev Here, ki se približuje Didimosu. Foto: Esa
Ponazoritev Here, ki se približuje Didimosu. Foto: Esa
Sorodna novica Veliki up za rusko vesolje, novi svetovi in asteroid, ki je za las zgrešil Zemljo

Edini program z manj prejetimi sredstvi od želenih je vesoljska varnost. Želeli so 600 milijonov, dobili 430 milijonov evrov. Kaj to pomeni? Misija Hera (do zdaj poimenovana Asteroid Impact Mission, AIM), ki so si jo najbolj želeli Nemci, gre naprej. Gre za test obrambe pred asteroidi. Predvidoma leta 2022 bo človeštvo obiskalo dvojni asteroidni sistem Didimos, sestavljen iz 800-metrskega asteroida, in manjšega, 170-metrskega. Nasina sonda DART se bo s hitrostjo šest kilometrov na sekundo zaletela v manjši asteroid, Hera pa bo vse to z varne razdalje opazovala. Predvsem bo pomembno, kako se bo spremenilo gibanje Didimosa. Tako bi namreč v prihodnosti lahko Zemlji nevarne prišleke preusmerjali.

Video: Več o misiji Hera

Dodatni koronografi v vesolju bodo počakali

Lagrangeeve točke sistema Sonce-Zemlja. Foto: Esa
Lagrangeeve točke sistema Sonce-Zemlja. Foto: Esa

Britanci so si bolj želeli misije Lagrange, obrambe pred vesoljskimi nevihtami. Sonda Lagrange bi z gravitacijske točke L5 prežala na koronarne izbruhe, ki lahko proti Zemlji izvržejo milijarde ton vroče mase, in izdajala pravočasna opozorila. Izbruhi so med drugim nevarni za električne naprave na tleh in v orbiti, večji bi lahko povzročili obširne izpade električne energije in ogromno gospodarsko škodo. Lagrange bi Sonce opazoval od strani in videl Sončevo plat, ki se počasi obrača proti Zemlji. Nu, denarja za to misijo ni bilo dovolj, a je kljub temu niso odpovedali, le začeli so razvoj poglavitnih instrumentov koronografov, čakajoč na morebitne boljše čase.

Video: Predstavitev misije Lagrange

Prestreznik repatic

Ponazoritev Comet Interceptorja. Foto: Esa
Ponazoritev Comet Interceptorja. Foto: Esa

Med druge zanimive misije, ki so dobile denar, spada Comet Interceptor. Gre za sondo, ki bo prihuljeno čakala na točki L2 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje. Če se bo v Osončju pojavilo kakšno tuje telo, prišlek iz medzvezdnega prostora, se bo pognalo za njim in ga preučilo. Kaj takega se v zgodovini še ni zgodilo, je pa človeštvo v zadnjih letih zaznalo dva tovrstna obiskovalca, 'Oumuamuo in 2I/Borisov (poglavje 3). Če prišlekov ne bo, potem bo Prestreznik čakal na novoodkrite komete, ki prihajajo iz oddaljenega Oortovega pasu in jih Sonce do zdaj ni spreminjalo. V ekipi so že znana imena, kot sta Matt Taylor iz Rosette in Brian May iz New Horizons, pa tudi ansambla Queen.

Comet Interceptor bo izstreljen predvidoma leta 2028 na raketi Ariane 6. Tudi to je Esa naslovila v novem proračunu. Namenila je dodaten denar za njen razvoj, potreben zaradi "spremenjenih razmer" v industriji, domnevno cenovnega pritiska podjetja SpaceX in Kitajcev. Spodbudo je dobila tudi raketa Vega-C.

Prav zaradi eksplozije obstoječe različice rakete Vega so letos odpovedali izstrelitev prvih dveh slovenskih satelitov, Trisat in NEMO-HD. Več sreče prihodnje leto?

Slovenski prispevek

Več o vesoljskem sektorju pri nas:

Slovenija bo v okviru sveže sprejetega proračuna skupno prispevala pet milijonov evrov. To seveda ne vključuje programov, h katerim se je zavezala v prejšnjem triletju. Trenutno naša država plačuje 400.000 evrov članarine, za opcijske programe pa letno navrže približno tri milijone evrov. Slovenija je za zdaj edina pridružena članica Ese, to je postala leta 2017 za petletno obdobje. Po izteku se bo morala odločiti, ali si želi postati polnopravna.

Satelit NEMO-HD, plod slovenskega znanja, čaka na izstrelitev. Opremljen je z dvema optičnima instrumentoma, namenjen pa je spremljanju tal, podatke pa nameravajo nato ponuditi lokalnim skupnostim. Foto: Vesolje-SI
Satelit NEMO-HD, plod slovenskega znanja, čaka na izstrelitev. Opremljen je z dvema optičnima instrumentoma, namenjen pa je spremljanju tal, podatke pa nameravajo nato ponuditi lokalnim skupnostim. Foto: Vesolje-SI

Našo državo je na sestanku zastopal državni sekretar ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti. Napovedal je vključitev Slovenije v še dva dodatna opcijska programa, piše v sporočilu za javnost ministrstva.

Tako bo Slovenija po novem sodelovala v petih programih:

  • GSTP (razvoj splošnih tehnologij),
  • EO (opazovanje Zemlje),
  • Prodex (znanost),
  • Future EO (majhni sateliti)
  • E3P2 (prebojne tehnologije za človeške in robotske raziskave).

V tem okviru bodo v Planico preselili t. i. človeško centrifugo. Slovenija bo tako dobila enega od treh raziskovalnih centrov Ese, kjer bodo izvajali priprave na dolgoročne misije v vesolje. Proučevali bodo skupne učinke hipoksije in simulirane zmanjšane težnosti na srčno-žilni, mišično-skeletni in termo regulacijski sistem, pojav dekompresijske bolezni in vpliv na imunologijo ter motnje vida.


2. Kako napredujeta Orion in SLS

Vesoljska ladja Orion z istoimensko kapsulo (na vrhu), povezovalnem CMA-ju (sredinski široki del) in evropskim podpornim modulom (na dnu). Foto: Nasa
Vesoljska ladja Orion z istoimensko kapsulo (na vrhu), povezovalnem CMA-ju (sredinski široki del) in evropskim podpornim modulom (na dnu). Foto: Nasa

Za Nasin program Artemis sta ključni raketa SLS in vesoljska ladja Orion, obe že dolgo v razvoju.

Vesoljska ladja Orion vključuje evropski podporni modul (ESM). Prvi primerek ESM-ja je iz Nemčije v Florido (ZDA) priletel prejšnjega novembra. Odtlej so uspeli ESM pritrditi na ameriško kapsulo Orion, povezal ju je modul CMA. Preverili so, ali je vse skupaj pravilno povezano in deluje po načrtih.

Zdaj so sestavljeno ladjo z letalom Guppy preselili v Ohio, kjer bodo preizkusili odpornost proti skrajnim razmeram vesolja. Orion bodo postavili v vakuumsko komoro, kjer ga bodo dva meseca nenehno izpostavljali temperaturam od –115 stopinj Celzija do 75 stopinj Celzija. Nato bo na vrsti test elektronskih naprav. Vsaka naprava oddaja svoje elektromagnetno polje, ki lahko vpliva na druge, kar je treba v praksi temeljito preveriti. Dva tedna jih bodo izpostavljali elektromagnetnim motnjam.

Vse skupaj bo končano v štirih mesecih. Sledila bo vrnitev v Kennedyjevo vesoljsko središče na Floridi, kjer bodo opravili zadnje priprave na izstrelitev Artemide 1.

Medtem se začenja proizvodnja ESM-ja za Artemis 2, v ZDA bo prispel čez eno leto.

Guppy je edino letalo, ki lahko prepelje tako velik tovor. Foto: Nasa
Guppy je edino letalo, ki lahko prepelje tako velik tovor. Foto: Nasa
Bliža se leto prve izstrelitve rakete SLS. Ker naprava še ni pripravljena (pa bi morala biti), inženirji vadijo sestavljanje stranskih potisnikov s pomočjo maket, kot na fotografiji v Kennedyjevem vesoljskem središču. Foto: Nasa
Bliža se leto prve izstrelitve rakete SLS. Ker naprava še ni pripravljena (pa bi morala biti), inženirji vadijo sestavljanje stranskih potisnikov s pomočjo maket, kot na fotografiji v Kennedyjevem vesoljskem središču. Foto: Nasa
Vmes se je že začelo delo na SLS-2 za misijo Artemis 2. Na fotografiji sveže izdelani raketni rezervoar. Foto: Nasa
Vmes se je že začelo delo na SLS-2 za misijo Artemis 2. Na fotografiji sveže izdelani raketni rezervoar. Foto: Nasa

Video: Na SLS pritrdili vse štiri motorje


3. MVP: Odklop Progresa in astročebela

Pogled z Mednarodne vesoljske postaje na vesoljsko ladjo Progres v daljavi. Fotografija je nastala pred časom. Foto: Esa/Nasa
Pogled z Mednarodne vesoljske postaje na vesoljsko ladjo Progres v daljavi. Fotografija je nastala pred časom. Foto: Esa/Nasa

V petek se je z modula Pirs Mednarodne vesoljske postaje odklopila ruska tovorna ladja Progres 73 in s smetmi vred zgorela nekje nad Tihim oceanom, sporoča Nasa.

Naslednja pošiljka potrebščin bo prišla 4. decembra, ko bo na raketi Falcon 9 izstreljen Dragon. Več o vsebini tukaj.

Kmalu zatem, 6. decembra, bo Roskozmos v nebo poslal Progres 74, prispel naj bi tri dni pozneje.

Na znanstvenem področju so se astronavti ta teden ukvarjali z mišmi. V eksperimentu RR-14 jim ne pustijo spati po 12-urnem ritmu in preverjajo, kako to (skupaj z mikrotežnostjo) vpliva na organe ter celice živali.

Popravila na lovilcu temne snovi (AMS-02) se bodo nadaljevala s ponedeljkovim vesoljskim sprehodom. Prenos bo na voljo tukaj.

Esin astronavt Luca Parmitano je ta teden opravil uvodni preizkus robota Astrobee (astročebela). Robot je kvadratne oblike in prosto lebdi. Vesoljske agencije preizkušajo, ali si s tovrstnimi napravami lahko kaj praktično pomagajo pri vsakdanjih opravilih. Zdaj so na postaji že tri čebelice, prvi dve delujeta, tretja pride na vrsto pozneje.

Dve
Dve "astročebeli" v vesolju. Foto: Nasa

Video: Prva astročebela je poletela zgodaj letos

Video 2: Nasina predstavitev astročebel


4. Izstrelitev Ariane 5

TIBA-1 in Inmarsat GX5. Foto: ArianeSpace
TIBA-1 in Inmarsat GX5. Foto: ArianeSpace

V torek ob 22.23 po našem času je z izstrelišča Kourou (Francoska Gvajana) poletela raketa Airane 5. V nebo je ponesla tri komercialne satelite, piše v sporočilu za javnost podjetja Arianespace. Gre za četrti letošnji polet Ariane 5. Od leta 1978 je bilo skupno izstreljenih kar 250 raket Ariane.

Video: Posnetek dogodka


5. FOTO: Združevanje galaksij

Foto: Hubble
Foto: Hubble

Vesoljski teleskop Hubble je pred kratkim posnel dve galaksiji v procesu združevanja, AM 2026-424. Nahajata se 704 milijone svetlobnih let stran. Združevanje naj bi se končalo v roku ene ali dveh milijard let, piše v sporočilu za javnost.

Nekaj podobnega se bo čez štiri milijarde let zgodilo z našo domačo Galaksijo, saj se bo srečala s sosednjo Andromedo.