Politični spin, ki smo mu bili priča ta teden v državnem zboru, je iz pravšnjega testa za snovanje teorij zarote, predvsem na družbenih omrežjih.

Medtem ko so poslanci v današnjem ponovnem glasovanju presenetljivo potrdili opozicijsko dopolnilo k zakonu o izvrševanju proračuna in s tem tudi dopolnilo o uskladitvi socialnih transferjev z inflacijo v celoti, so vrgli senco dvoma o glasovalnem sistemu v hramu slovenske demokracije.

Kaj se je v sredo zalomilo na glasovanju, da je predlog opozicije že na prvem glasovanju dobil več glasov za kot proti, opazno število glasov pa ni bilo zabeleženo? Kot je pojasnila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, se je napaka po ugotovitvah strokovnjakov zgodila pri posredovanju rezultata glasovanja med strojno opremo in konferenčno-glasovalnim sistemom.

A Pandorina skrinjica se je odprla, ko je poslanec Gibanja Svoboda Aleksander Prosen Kralj po zapletu s prvim glasovanjem izjavil, da so vzroki za težave pri glasovanjih lahko tudi zunanji vplivi, saj da je na primer "kozmični dež v ne vem, kateri državi – Danska, Nizozemska, Norveška – dokazano povzročil sistemsko napako v glasovanju v digitalnem in fizičnem glasovanju".

Ključnik #kozmičnidež je seveda završal predvsem na družbenem omrežju X. Kot nas uči zgodovina, pa s ponavljanjem neresnice ta lahko postane sprejeta.

Zato smo za znanstveno pojasnilo prosili astrofizika in profesorja na Fakulteti za matematiko in fiziko Tomaža Zwittra, ki je ovrgel vse sence dvoma o neobstoječem dogodku:

Ali kozmični dež obstaja?

Kot strokovni termin ne. Obstaja vsak del: kozmično kot tisto, kar je povezno z vesoljem, in dež, ki je povezan z vremenom na Zemlji. Edini primer, o katerem bi lahko govorili v povezavi z vesoljem o neke vrste dežju, bi bil zelo redek pojav, ko imate veliko število meteorjev, ki se zarinejo v Zemljino atmosfero.

Gre za zelo lep pojav, ki se zgodi vsakih nekaj deset let, in za katerega tudi zelo točno vemo, kdaj bi se lahko zgodil. Če se pogovarjamo o konkretni sredi v tem tednu, se ni zgodilo prav nič takšnega. Bodimo popolnoma jasni, meteorski dež, kot se temu reče, ne vpliva na življenje na Zemlji. Naj ponovim znova, kozmični dež ni strokovni termin, je skovanka dveh besed, ki ne sodita skupaj.

Če ostaneva v mejah hipoteze: če bi resnično prišlo do kakšnega pojava iz vesolja, bi se to verjetno zaznalo širše in ne samo v državnem zboru v Ljubljani?
Okoli sebe imamo zelo veliko elektronskih sistemov, ki so veliko bolj občutljivi, kot neke banalne glasovalne naprave v državnem zboru neke države. Tam je stvar zelo preprosta. Imate gumb, ki spoji stik, steče tok in se glasovanje zazna. Deluje po principu stikala za luč v vaši dnevni sobi in ta naprava je neobčutljiva na kar koli. Če se pogovarjamo o občutljivih napravah, jih imajo zelo veliko v zdravstvu, ki jih morajo paziti in so zaščitene pred kakršnimi koli vplivi. Čisto zadnja stvar, ki bi lahko imela težavo, je neka glasovalna naprava.

Dogodki, ki se dogajajo zadnja dva dneva in ki jih nekateri politiki izrabljajo za komunikacijo po družbenih omrežjih, z znanstvenega vidika niso razlog za vzpostavitev skrbi med ljudmi?
Absolutno ne. Kot rečeno, prav vsak gledalec in poslušalec ima izkušnjo, da gre z računalniki kdaj kaj narobe. Takšne stvari se včasih zgodijo, to pa ne pomeni, da se je vedno v preteklosti to dogajalo in da je vse nezanesljivo in da ničemur ne moremo verjeti. Vse v tem življenju je igra verjetnosti, včasih imate resnično smolo in pride do neke okvare, napake.

Prepričana sem, da bodo mediji v teh časih pograbili različne teme. Ena iz leta 2021 je ravno zdaj aktualna in lahko morda povezuje med seboj nepovezane dogodke. Lahko prosim pojasnite kaj več o delcu, ki naj bi vstopil iz Lokalne praznine?
Gre za nepovezan dogodek, saj se je zgodil maja 2021, zdaj smo pa menda leta 2023. Kaj se je zgodilo? Zanimiv dogodek, delec z visoko energijo se je zaril v ozračje nad puščavo v Utahu v ZDA.

Absolutno nič nevarnega, saj ta delec niti približno ni prišel skozi ozračje. V zelo zelo zgornjih plasteh atmosfere je razpadel. Opazili so blisk, ki nastane pri tem, to je zanimivo, saj imamo evidenco o tem delcu, ki pa niti ni rekorder, saj je le drugi najbolj energetični delec, ki smo ga kdaj videli. Prejšnji je bil menda leta 1991, kar je daleč nazaj. Stvar je seveda omembe vredna, znanstveno zanimiva. Včeraj je bil v reviji Science na to temo objavljen članek. Kot vemo, ko je nekaj zanimivega v znanosti, se o tem razpravlja, a znova: nič ni nevarnega, je pa zanimivo. Ampak to se je zgodilo pred dvema letoma in zanesljivo nima nobene povezave z dogodki tega tedna.