Razpravo o tem, da sta Armstrong in Buzz Aldrin leta 1969 ob prvem pristanku človeške posadke na Luni naredila izjemno malo korakov in pregledala le za nogometno igrišče Luninega površja, je sprožil blogar Robert Krulwich. Na njegovo presenečenje in na presenečenje celotne javnosti mu je odgovoril kar sam prvi mož tega zgodovinskega dosežka.

Odgovor po dolgem medijskem molku
80-letni Armstrong, ki sicer po navadi zavrača pogovore o prvih korakih na Luni in ne želi podpisovati avtogramov, je v elektronskem pismu pojasnil zagate in dileme, ki so spremljale takratno odpravo. Tako na primer niso bili prepričani, kako se bo zunaj lunarnega modula obnesla obleka, ki sta jo nosila astronavta.

"Delali smo skoraj v popolnem vakuumu, zunaj je bilo več kot 93 stopinj Celzija, gravitacija pa je bila šestkrart manjša kot na Zemlji," se spominja Armstrong. Takšnih razmer ni mogoče poustvariti na Zemlji, nadaljuje, zato tudi niso imeli nobenih informacij, kako dolgo bo med pohodom zadostoval majhen rezervoar vode, ki sta ga nosila v nahrbtnikih.

Vsak korak je moral biti posnet
Prav tako sta se morala atronavta držati navodil Nase in njuna prva naloga na Luni je bila, da sta postavila videokamero. Nato pa se nista smela premikati zunaj njenega dosega, zato sta lahko prehodila le majhno območje. Kljub temu je Armstrong pravila prekršil in se odpravil do enega izmed kraterjev in fotografiral njegovo notranjost.

Razočaran je nad odločitvijo Nase
V pismu je izrazil tudi svoje razočaranje, da je Nasa opustila načrte o novih odpravah človeške posadke na Luno. "To je tako, kot če bi evropski vladarji v 16. stoletju odločili, da ne bodo več raziskovali Novega sveta, saj so tam že bili." Armstrong je tudi sicer znan po tem, da si prizaveda za oživitev Nasinih projektov vesoljskih odprav s človeškimi posadkami.