Vsi rezultati eksperimenta, v katerem so lani v Lunin krater odvrgli raketo in sondo, še niso bili predstavljeni. Za zdaj je jasno, da je trčenje dvignilo veliko prahu in skal ter s tem razkrilo niz kemičnih spojin ter mnogo več vode, kot so si znanstveniki upali ocenjevati. Iz kraterja je namreč izbruhnilo okoli 155 kilogramov vodne pare in ledu.

Na podlagi analize zdaj ugotavljajo, da na nekaterih območjih v tleh več kot pet odstotkov vse teže predstavlja led. Led je v obliki zrn, kar je za znanstvenike dobra novica, saj je takšna oblika zelo hvaležna za nadaljnjo obdelavo. Ledu ni treba preveč segrevati, prinesti ga je treba v prostor s sobno temperaturo in potem je njegovo ločevanje od drugih delov precej preprosto, pravijo znanstveniki. Iz tone materiala bi pri petodstotni vsebnosti ledu dobili okoli 42.000 litrov vode.

Sondo in raketo odvrgli v krater
Sondo in raketo je Nasa odvrgla na južnem polu Lune, v krater Cabeus, ki sega globoko pod Lunino površje. Prav zaradi globine in temačnosti območja so znanstveniki menili, da so možnosti za najdbo ledu precej velike. Najprej so odvrgli raketo, nekaj minut kasneje pa sondo LCROSS, ki je dogodek posnela in zbrala druge podatke, preden je tudi sama trčila v krater. Nasino ogledovalno plovilo LRO je bilo prav tako zelo blizu, da je tudi samo lahko zbiralo podatke o delcih, ki leteli tudi 15 kilometrov iz kraterja.

Približno petino vseh snovi, ki so priletele iz kraterja, so sestavljale hitro hlapljive snovi, kot so metan, amoniak, vodikov plin, ogljikov dioksid in ogljikov monoksid, poleg tega pa so naprave zaznale precej velike kolilčine lahkih snovi, kot je sta natrij in živo srebro. Nekja je bilo celo srebra.

Led le v posameznih žepih na južnem polu
Znanstveniki pravijo, da bi voda in mešanica izparljivih snovi lahko predstavljali ostanke trčenja kometa ali asteroida, dokazi o nekoliko bolj zapletenih snoveh pa kažejo na to, da se na Luni dogajajo kemične reakcije, snovi pa medtem raznaša okoli.

Led ni enakomerno razporejen po južnem polu, pač pa ga je mogoče najti le v posameznih žepih. V nekaterih od teh oaz, ki so tako kot Cabeus izjemno temačne, je Nasin LRO nameril tudi minus 244 stopinj Celzija.

Pod takšnimi pogoji bo led ostal tam še milijarde let. Kljub temu znanstveniki menijo, da bi led lahko obstal tudi na območjih, kamor je v preteklosti že posijalo sonce, a le pod pogojem, da je zakopan v tleh.

Ta na novo odkrita območja so znanstveniki poimenovali Lunarna območja s permafrostom in so po njihovih predvidevanjih precej obsežna. Prav zaradi novih odkritij bi lahko pospešili človeške in robotske odprave, katerih nameni bi bil odkriti še več podatkov o ledu na Luni, prav tako pa bi led lahko predstavljal pomemben vir za "prebivalce" Lune.