Na eni izmed univerz v Chicagu so ugotovili, da na velikost človekovih možganov vplivata dva gena. Starejšega, ki ga imenujejo mikrocefalinska različica, povezujejo z razvojem umetnosti, glasbe, religioznih dejavnosti in izdelavo kompleksnega orodja.

Pojavil se je pred okoli 70.000 leti. Danes naj bi ga v sebi nosilo okoli 70 odstotkov ljudi.

Mlajši gen, imenovan različica ASPM, se je pojavil pred 5.800 leti, sovpada pa s pojavom kmetijstva, gradnjo prvih mest in pojavom pisave, poroča BBC.

Kakšni bodo možgani čez milijon let?
Gen je prisoten v že 30 odstotkih ljudi, kar je z evolucijskega stališča zelo kratka doba in za znanstvenike dokaz, da procesa razvoja še ni konec. Gena sama ne vplivata na inteligentnost posameznikov, se je pa vsak izmed obeh pojavil v nekem obdobju človekovega razvoja, ki ga je zaznamoval neki "kulturni" razvoj.

Zastavljena teorija trdi, da je človekov razvoj povezan z razvojem velikosti možganov, znaki pa kažejo, da njihov razvoj še zdaleč ni končan.

Po mnenju znanstvenikov bodo imeli človeški možgani čez milijon let precej drugačno podobo, kot jo imajo danes.