Več kot četrtina držav, med njimi Norveška, Švedska, Finska, Italija, Španija in Avstralija, omejuje uporabo pametnih naprav med mladimi. Take pobude se pojavljajo tudi pri nas; tako je v pobudi Odklopi.net nastala peticija, ki poziva k zakonski omejitvi uporabe takih naprav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Telefoni niso več le telefoni; so naprave, zaradi katerih se učilnice spreminjajo v prizorišča resničnostnih šovov, je v oddaji Ob osmih dejal antropolog Dan Podjed.

Podjed je sicer glas omenjene peticije. Kot pravi, telefonom še vedno rečemo telefoni, čeprav so to zdaj zmogljivi računalniki s prisluškovalno in sledilno napravo s kamero. "Če ima takšno napravo neozaveščena oseba in denimo posname nekoga na stranišču ter to deli na omrežju, lahko naredi veliko škode. Zato se moramo najprej naučiti bontona in protokola uporabe teh naprav in postaviti meje. Bistvo te peticije je, da povemo, kje so oaze, kjer naj imajo mladi mir pred telefoni in tudi pred nami, saj so telefoni tudi pripomočki za daljinsko sledenje otrokom."
Peticija tako postavlja mejo v šolski garderobni omarici, od tam naprej telefon ali podobna pametna naprava nima več vstopa. "To pomeni, da mladi, če ne znajo priti do šole brez telefona ali ga potrebujejo s sabo zaradi dnevne logistike, pustijo utišane telefone v omaricah. Ko se vrnejo, lahko poberejo sporočila staršev in skrbnikov ter jih lahko takoj pokličejo. Tako je volk sit in koza cela."

Ob tem priporoča, naj bo tudi pot v šolo in iz nje svobodna, brez telefona, saj mladi sicer izgubljajo dragocen čas za druženje in izmenjavo izkušenj z vrstniki. "Če smo cele generacije to zmogle brez telefona, lahko tudi zdajšnji mladi – če jim to seveda dovolimo. Tako vrnemo zaupanje tako njim kot tudi učiteljem in vzgojiteljem." Kot opozarja, se vse pogosteje dogaja, da starši prek telefonov in pametnih ur ves dan prisluškujejo dogajanju v učilnici oziroma celo vrtčevski igralnici. "Tako se izgublja osnovno zaupanje v vzgojitelje in učitelje."

Čas za peticijo je zdaj: pred petimi leti bi bilo prezgodaj, čez pet let bo prepozno, pravi Podjed, ki meni, da je podpora plebiscitarna. Eden od argumentov proti omejitvi uporabe pametnih naprav v šolah je, da šole lahko že zdaj o tem odločajo same. "Ampak če nimamo sistemskega predpisa oziroma zakona, ki to natančno in jasno določa, so ravnatelji in učitelji prisiljeni postati šerifi na šolah. Ves čas morajo spremljati, kdo bo potegnil to 'pištolico' iz žepa, in jo zaseči. In potem po konkretni pripovedi neke ravnateljice na primer starš pokliče v šolo že pred koncem pouka in reče ravnateljici, naj napravo vrne otroka, ker je njegova."

Peticija se zavzema tudi za več pouka računalništva in informatike, da bodo mladi spoznali, kaj vse se dogaja v pametnih napravah. Več izobraževanja o tem si pobudniki želijo tudi pri drugih predmetih. "Pri slovenščini na primer o tem, kako delujejo veliki jezikovni modeli, kot je ChatGPT, pri matematiki o algoritmih ..."

S peticijo, ki jo je že podpisalo več kot sto strokovnjakov – od pedagogov do sociologov in informatikov, ki se ukvarjajo s tem področjem; Združenje ravnateljev, Zveza prijateljev mladine, Zveza aktivov svetov staršev, NIJZ ... – se odpira debata o tem, kako smo vsi padli v zaslone, tudi odrasli, še pravi Podjed. Peticijo bodo pobudniki naslovili na vlado in na pristojna ministrstva: za vzgojo in izobraževanje, za zdravje in za digitalno preobrazbo.

Več v podkastu Ob osmih.