Discovery bo na vzlet čakal še najmanj en dan. Foto: EPA
Discovery bo na vzlet čakal še najmanj en dan. Foto: EPA
Discovery se na pot odpravlja že 32., prvič pa je v vesolje poletel 30. avgusta 1984. Foto: EPA

Sedem astronavtov bi moralo iz izstrelišča Kennedyjevega vesoljskega centra na Floridi proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) poleteti ob 15.49 po tamkajšnjem času, vendar pa so nevihte in statična elektrika v ozračju pomenile preveliko tveganje za izjemno pomembno misijo.

Morebitni neuspeh tokratne misije bi lahko pomenil konec poletov ameriških raketoplanov, ogrozil pa bi tudi dokončanje gradnje vesoljske postaje, ki je predvidena do leta 2010.

Posadka, sestavljena iz šestih Američanov in enega Nemca, naj bi na MVP pripeljala 14 ton zalog hrane in nadomestnih delov. Nasa bo izstrelitev skušala spet izvesti v nedeljo.

Nervoza zaradi preteklih težav
Posadka, v kateri sta tudi dve ženski, za kateri je to prva misija v vesolju, bi morala poleteti že 17. junija, a so zaradi težav misijo tudi takrat preložili. Raketoplan naj bi bil v izvrstnem stanju, vendar pa ostaja še vedno senčica nervoze, saj je morala posadka Discoveryja na svoji zadnji misiji lanskega julija opraviti prvo popravilo raketoplana v vesolju v zgodovini, potem ko je del odpadle izolacije z zunanjega rezervoarja za gorivo poškodoval plovilo.

Prav odpadla izolacija je leta 2001 usodno poškodovala raketoplan Columbia, ki je nato ob ponovnem vstopu v ozračje zaradi poškodovane zaščitne plasti zagorel in razpadel. Umrli so vsi člani posadke.

Po nesreči je Nasa za odpravo pomanjkljivosti namenila okoli 1,3 milijarde dolarjev. Njeni strokovnjaki zagotavljajo, da je plovilo varno kot še nikoli.