Na gradu Jable v Liki pri Mengšu je potekala prva nacionalna konferenca o umetni inteligenci, pod naslovom Umetna inteligenca – prednost in priložnost za Slovenijo, kjer so sodelujoči poleg pozivov k sodelovanju opozorili tudi na tveganja in pasti, ki jih ta tehnologija prinaša.

Konferenco je organiziralo zunanje ministrstvo, v sodelovanju z ministrstvi za digitalno preobrazbo, za obrambo ter za visoko šolstvo, znanost in inovacije, z Gospodarsko zbornico Slovenije in raziskovalnimi ter akademskimi organizacijami.

V okviru dogodka so se zvrstila predavanja in paneli na temo smernic in izzivov umetne inteligence v slovenskem raziskovalnem sektorju, v gospodarstvu in o priložnostih Slovenije na področju umetne inteligence v mednarodnem prostoru.

Tehnologija umetne inteligence ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Prve raziskave so začeli leta 1972 na Institutu Jožef Stefan, računalničar in akademik Ivan Bratko pa je s svojim pionirskim delom Slovenijo postavil na svetovni zemljevid, je ob odprtju prve nacionalne konference o umetni inteligenci dejala ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh.

Tanja Fajon: Spodbujanje uporabe tehnologij

Vendar mednarodna prepoznavnost Slovenije na področju umetne inteligence trenutno velja predvsem za raziskovalno sfero, medtem ko se v gospodarstvu in javni upravi za zdaj govori bolj o izjemah, je dodala ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Sorodna novica Na šoli umetne inteligence v Ljubljani strokovnjaki z Googla, Microsofta, Appla, Stanforda ...

"Zato je namen te prve današnje nacionalne konference predvsem pregled stanja in znanja v Sloveniji v vseh segmentih, vzpostavitev dobrega sodelovanja deležnikov ter odprta razprava o zagotavljanju potrebnih pogojev, ki bodo spodbujali raziskave, razvoj in uporabo teh tehnologij," je pojasnila.

Poleg prednosti pa tehnologija umetne inteligence prinaša tudi številne izzive, saj gre po besedah zunanje ministrice za tehnologijo, ki jo ustvarjajo in razvijajo ljudje in tako poleg pozitivnih posnema tudi negativne človeške lastnosti. "Tehnološkega razvoja ne moremo ustaviti in ga tudi ne smemo, pomembno pa je, da se pravočasno zavemo vseh izzivov, ki jih prinaša. Ti so povezani z zasebnostjo, varnostjo in pa seveda etničnimi vprašanji," je dejala Tanja Fajon.

Za uravnotežen razvoj Slovenije in njeno mednarodno prepoznavnost je ključno kakovostno in učinkovito sodelovanje med raziskovalnimi in akademskimi sferami, gospodarstvom in javno upravo, je prepričana. Zaradi hitrega tehnološkega razvoja bo treba izobraževalni in zaposlovalni sistem prilagoditi v smeri vseživljenjskega učenja, prav tako pa bo treba več in boljše obveščati javnost. Zaupanje javnosti je ključnega pomena pri obravnavanju izzivov, ki jih umetna inteligenca prinaša, je poudarila ministrica.

Emilija Stojmenova Duh: Odgovornost, pravičnost, etičnost

Za zaupanje javnosti v umetno inteligenco je treba zagotoviti, da so tako zbiranje podatkov kot tudi priprava algoritmov umetne inteligence zasnovani ob upoštevanju preglednosti, odgovornosti in pravičnosti, pri čemer je po mnenju ministrice Stojmenove Duh najpomembnejše ravnovesje med prilagojenimi izkušnjami in varovanjem zasebnosti uporabnikov.

Za krepitev zaupanja je pomembno tudi spodbujanje razvoja etične umetne inteligence, ki dela v dobrobit ljudi, s tem da pomaga izboljševati pogoje dela in bivanja, omogoča več ustvarjalnosti in krepi solidarnost. "Zato je pomembno, da vse zainteresirane skupine, od raziskovalcev, znanstvenikov in inženirjev pa vse do vladnih uradnikov, upoštevamo etična načela za zagotavljanje odgovornega razvoja in uporabe tehnologij umetne inteligence," je dejala ministrica za digitalno preobrazbo.

Za večjo komplementarnost človeka in umetne inteligence

Konferenca se je končala s pogovorom o umetni inteligenci kot izzivu za prepoznavnost Slovenije, na katerem so se državna sekretarka na ministrstvu za digitalno preobrazbo Aida Kamišalić Latifić, državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec, državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Mark Štucin in Vida Groznik s fakultete za računalništvo in informatiko strinjali, da je v Sloveniji veliko znanja, ki pa mu je treba dati priložnost, da se bo razvilo. Kot je poudarila Vida Groznik, se premalo zavedamo, kaj vse znamo in imamo, prav tako pa znanje premalo promoviramo.

"Umetna inteligenca danes predstavlja eno hitreje razvijajočih se področij novih tehnologij. Zelo malo verjetno je, da bo umetna inteligenca popolnoma nadomestila človeka, saj je človeško strokovno znanje in miselni proces nenadomestljiv za sprejemanje odločitev, strategijo in upravljanje samega sistema umetne inteligence," je v sklepnem nagovoru poudaril Štucin.

Namesto tega bo, kot je navedel, prihodnost verjetno sestavljena iz harmoničnega zbliževanja umetne in človeške inteligence, ki bo, kot upajo, ustvarila učinkovitejši in odpornejši ekosistem, v katerem živimo. Poudaril je tudi pomembnem etični in regulatorni vidik, "ki temelji na varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato Slovenija temu posveča veliko pozornosti".

Kdor bo zamudil ta vlak ...

Nekaj dodatnih podrobnosti z razprave je priskrbel Radio Slovenija. Na konferenci so govorili tudi o smernicah in izzivih umetne inteligence v raziskovalnem sektorju, pri tem pa so poudarili predvsem pomanjkanje kadra. "Ne smemo prepustiti, da visokošolsko izobraževanje, javne raziskovalne institucije, delujejo na principu entuziazma," je povedala Vida Groznik.

In če se že kako zagotovi denar, pa je težava v tem, da tega denarja ne moreš nameniti ljudem, "ki jim bi ga moral", je povedal Vlijem Podgorelec in dodal: "Zaradi tega ostajaš brez njih."

V gospodarstvu in javni upravi pa se o umetni inteligenci za zdaj govori bolj kot izjemi. A kot opozarja Jernej Salecl z ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport: "Tisti, ki ne bo stopil na ta vlak, praktično ne bo nikamor več prišel."

Pri tem pa se nam tudi zelo mudi. Raziskave namreč kažejo, da ima umetna inteligenca potencial, s katerim bi lahko države dvignile BDP za 14 odstotkov, je še poročal Radio Slovenija.