Sporazum bo znanstvenikom in inženirjem omogočil skupno načrtovanje misije na rdeči planet. Sodelovanje se bo začelo leta 2016, ko bo Evropa v vesolje poslala svoje plovilo, nadaljevalo s pošiljanjem razskovalnih vozil na Mars dve leti pozneje. Končni cilj misije je vrnitev raziskovalnih vozil na Zemljo, skupaj z vzorci z Marsa, seveda.

Časovni program skupnega raziskovanja Marsa je naslednji:
- leta 2016 Evropa v bližino Marsa pošlje plovilo, ki bo odkrivalo predvsem morebitne sledi plinov v Marsovi atmosferi, na površino Marsa pa naj bi spustili meteorološko postajo. Za polet bo poskrbela Esa, a bo opravljen z Nasino raketo. Vremenoslovska postaja naj bi bila manjša kot zdajšnji ameriški Phoenix, pristala pa naj bi sredi sezone neviht. Takšne nevihte lahko včasih spremenijo lastnosti atmosfere, zato obstaja za ta del misije določeno tveganje. - leta 2018 naj bi na Mars poslali skupna vozila. Za polet bi tokrat poskrbela Nasa
- za leto 2020 je za zdaj le mogoča napotitev večjega števila vozil na Mars, ki bi preiskovala geografske značilnosti in okolje na planetu.

O skupnem sodelovanju pri raziskovanju Marsa so se predstavnikih obeh vesoljskih agencij pogovarjali več mesecev, največ časa pa so porabili za dogovarjanje o področju delovanja, o odgovornosti za projekt in o njegovem financiranju. V času dogovarjanja so pristojni imeli pred seboj predvsem to, da lahko združeni dosežejo precej več kot posamično, predvsem zato, ker se oba programa raziskovanja Marsa spoprijemata s finančnimi težavami.

Evropska vesoljska agencija je za program raziskovanja Marsa že namenila 850 milijonov evrov, po predvidevanjih pa bodo morali za projekt nameniti še vsaj 250 milijonov. Priložnost za zbiranje dodatnega denarja bo že decembra letos, ko se bo sestal svet agencije.