Novi mikroskop omogoča opazovanje živih bioloških celic in v njih potekajočih procesov pri ločljivosti 60 nanometrov, opazovanje fiksiranih preparatov z biološkimi celicami pa vse do ločljivosti 25 nanometrov. En nanometer je ena milijardinka metra (10^-9).

Kot je za STA pojasnil dekan ljubljanske fakultete za elektrotehniko Marko Topič, je tovrstnih naprav, ki omogočajo vpogled v celice pri tako visoki ločljivosti, po svetu le približno 50.

Nakup tega 1,25 milijona evrov vrednega kosa opreme je bil po njegovih besedah mogoč zaradi stabilnega financiranja raziskovalne dejavnosti. Nakup je 50-odstotno financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (Aris), po 25 odstotkov pa sta prispevali Univerza v Ljubljani ter fakulteta.

"Najsodobnejši optični mikroskop za opazovanje živih bioloških celic je vrhunska raziskovalna infrastruktura, ki je raziskovalke in raziskovalce Laboratorija za kibernetiko in vse sodelujoče obogatil z nepogrešljivo raziskovalno opremo za nadaljnje prebojne zgodbe na področju elektroporacije. Mikroskop hkrati dokazuje, kako široko interdisciplinarne so raziskave na Fakulteti za elektrotehniko," je poudaril Topič, ki je za STA ob robu dogodka dodal še, da si na FE UL na podlagi nove pridobite obetajo še več interdisciplinarnega sodelovanja tako znotraj fakultete kot tudi univerze ter sodelovanja z drugimi raziskovalnimi organizacijami s tega področja.

Predstavitve se je udeležil tudi prorektor UL za raziskovanje in razvoj Anton Ramšak, ki je izrazil zadovoljstvo, da je FE UL na razpisu Aris pridobil sofinanciranje za vrhunsko raziskovalno opremo, "ki bo utrdila konkurenčnost Laboratorija za biokibernetiko na področju elektroporacije in ostalih procesov v celicah".

Pristop opazovanja, ki ga omogoča superločljivostni mikroskop spada v nabor metod superločljivostne optične mikroskopije, ki so bile razvite v zadnjih dveh desetletjih in omogočajo optične ločljivosti pod mejo 250 nanometrov. Za ta preboj so trije pionirji s tega področja – Eric Betzig z Inštituta Howard Hughes v ZDA, Stefan Hell z Inštituta Max Planck v Göttingenu v Nemčiji in William Moerner z Univerze Stanford v ZDA – prejeli Nobelovo nagrado za kemijo za leto 2014.