Frekvenca X je kultna radijska oddaja, ki na frekvencah Vala 202 že poldrugo desetletje prinaša zanimive in poučne znanstvene vsebine. Prav danes mineva 15 let od prve epizode, 19. marca 2009 je v eter poletela prva epizoda, v kateri je bilo govora o plašču nevidnosti.

15: toliko let in ustvarjalcev ter stokrat toliko gostov
Ustvarjalci so od takrat več kot uspešno razprli ta plašč, saj so ustvarili okrog 650 epizod, ki so zaobjele najrazličnejše teme: od astronomije, kvantnega računalništva in kemije v našem vsakdanjem življenju, pa do varovanja okolja, razumevanja našega telesa in filozofije. Petnajstica se skriva tudi v naslednjih številkah: vsebine je skupaj pripravilo 15 različnih avtorjev, ki so pred mikrofon povabili približno 1500 gostov.

Novinarji pod vodstvom urednice Maje Ratej nekajkrat letno organizirajo snemanje žive epizode, ki poteka pred občinstvom. Prav posebna priložnost bo v torek ob 12.00, ko bo na Radiu Slovenija potekalo snemanje žive epizode z naslovom "Misliti velikost – od palčkov do velikanov." Snemanju se bo pridružilo približno 100 mladih, ki si z oddajo delijo (skoraj) enako starost.

Idejo dobila na predavanju matematičarke Hart
Maja Ratej je idejo za praznično temo dobila že pred več kot pol leta, ko je poslušala predavanje britanske matematičarke Sarah B. Hart: "Razlagala je, kaj se zgodi, če različna bitja padejo iz različnih višin, in kaj pri tem lahko pove fizika. Če človek pade na tla iz približno treh metrov, bo utrpel precejšnje posledice, če pa bi pa iz iste višine padel palček, ki je približno šestkrat manjši, praktično ne bi imel nobenih posledic, kar je res zanimivo! Potem sem začela razmišljati o velikosti in kako je narava skozi evolucijo veliko 'eksperimentirala' z velikostjo, bitja je povečevala do enormnih velikosti. Z opazovanjem sem ugotovila, da je velikost zelo pomemben dejavnik, da se vrsta uspešno razmnožuje in preživi."

Gostje praznične oddaje bodo evolucijski biolog Matjaž Gregorič, biolog in fiziolog Gregor Belušič in fizik Jurij Bajc, ob prazgodovinskih anekdotah in zelo praktični fiziki bodo govorili o različnih vidikih in temah, kot so King Kong, Godzila in zmaji. Udeleženci bodo razpravo začinili tudi z zabavnimi prikazi in poskusi.

Ideja za nastanek znanstvene oddaje je zrasla na zelniku legendarne radijke Mije Škrabec Arbanas, ki oddajo spremlja tudi po upokojitvi: "Pomembno in dobro se mi zdi, da se je obdržala pri življenju petnajst let in da ves čas širi obzorja in pridobiva tako strokovne kot novinarske sodelavce. Želim ji še dolgo, radovedno življenje, polno novih spoznanj."

Ves čas velika afiniteta do znanosti
Ena od neželenih stalnic pri ustvarjanju je kadrovski primanjkljaj, ki je nastal v več obdobjih. Po nekaj letih delovanja se je iskanju novih moči odzvala prav Ratej: "Najprej sem delala v radijskem informativnem uredništvu, kjer smo pokrivali vse teme od A do Ž. Od nekdaj sem imela afiniteto do znanosti in sem skušala na tak ali drugačen način novice iz znanosti 'podtakniti' v informativne oddaje, zlasti v zaključke ali pa uvode. Včasih so bile naše informativne oddaje malo nenavadne, ker smo na koncu povedali še kaj znanstvenega. Pri Frekvenci X so imeli kadrovsko povpraševanje in tako sem po vabilu Mije Škrabec Arbanas začela sodelovati pri tej oddaji."

Ratej se dobro spominja prve epizode, ki jo je pripravila za Frekvenco X, šlo je za "Monty Hall problem", kjer gre v resnici za klasični primer pogojne verjetnosti: "Recimo, da imaš tri vrata, za dvojimi ni ničesar, za enimi pa se skriva nagrada. Najprej izbereš ena vrata, nato pa ti povedo, za katerimi vrati zagotovo ni nagrade. Vprašanje je, ali se izplača zamenjati svojo izbiro." Precej vprašanih avtomatično vztraja pri prvotni odločitvi, statistika pa jasno pove, da je koristnejša zamenjava izbranih vrat.

Sorodna novica Maja Ratej: Prišli smo iz zvezd, zdaj se tja vračamo

Včasih ima občutek, da pove še premalo
Pri pravi oddaji se je naučila ogromno novih stvari, pri čemer pa v smehu doda, da jih ogromno žal prehitro tudi pozabi: "Ljudje imamo omejeno spominsko kapaciteto. Včasih grem za nazaj gledat, kaj vse smo imeli v posameznih oddajah, ker imam vedno občutek, da premalo povem. Z mnogimi področji sem se srečala sploh prvič v življenju. Prej nisem skoraj ničesar vedela na primer o medicini. Odkar pripravljam Frekvenco X, pa se velikokrat redno poglabljam v biokemijo, biomedicino, da ne govorim o molekularni biologiji ali pa na primer o genetiki ali pa nasploh mikrobiologiji. Tu je ogromno znanja, zato sem zelo hvaležna, da imam tako delo."

15 let je konkretno obdobje, v katerem se je oddaja precej spremenila. Maja Ratej je prepričana, da zdaj njeni avtorji tudi precej več vedo o posamezni tematiki: "Na začetku smo se zelo zanašali na pomoč zunanjih sodelavcev, bili smo sicer novinarji, a smo uporabljali vprašanja, ki so nam jih svetovali, oziroma predlagali pri snovanju oddaj, zdaj pa smo se precej bolj osamosvojili. Imamo zdravo mero samozavesti, da se teme lotimo sami, vsi ustvarjalci se poglobimo v neko stvar, jo preverimo in napišemo. S tega vidika smo tudi odrasli v neke bolj specializirane novinarje. Glede tem smo pa malo bolj aktualni in sledimo novicam iz znanosti, nečemu, kar je aktualno, ima odmev tukaj in zdaj. Velik poudarek dajemo tudi na več reportažnega tona, da se gre na lice mesta, da se gre v laboratorij, z nekom na teren. S tem smo dali več novinarskih primesi, oddaja je bila na začetku bolj namenjena izobraževanju in informiranju, ki so ga predvsem vsebinsko podajali zunanji sodelavci, zdaj pa smo to preložili tudi na novinarje."

Prek elektronske pošte do novih epizod in celo nove oddaje
Sogovornica se zaveda, da je podkasterski trg (pri nas in v svetu) vse večji, a hkrati dodaja: "Še vedno smo prepoznavna znamka, počasi pa si nabiramo nove in nove poslušalce." Pri tem je omenila oddajo Radiovedni, ki je neke vrste 'spin-off' Frekvence X: "Ljudje se nam odzivajo tudi po elektronski pošti in nam pošiljajo vprašanja. Toliko se nam jih je nabralo, da je potem nastala ta oddaja." Pozitivni učinek je tudi v tem, da oddaji širita krog poslušalcev: "Vzajemno si pomagamo, del poslušalcev dobivamo od tam, Radiovedni pa del dobivajo od Frekvence X."

Tedenska produkcija (in včasih nepredvidene kadrovske težave) so vzrok, da imajo v uredništvu teme načeloma razdeljene za več tednov ali celo mesecev vnaprej. Ker smo aktualni, včasih pride kakšna izredna epizoda in se potem vse premakne naprej, pravi Ratej, ki je tako že postregla z vsebino, ki pride na spored ob koncu sezone: "Pogledali bomo v fascinantni svet hobotnic. O njih sem slišala veliko zanimivega, o njih uporabljajo same presežnike, zato bi rada tudi sama izvedela kaj o teh bitjih. Še ena tema, ki me zelo zanima in bo prišla na vrsto, pa je pot plastenke. V trgovini jo kupimo, pijačo popijemo v nekaj minutah, nato pa jo vržemo v koš. Zanima me, kaj vse se dogaja s plastenko predvsem v časovni perspektivi."

Vse žive vsebine: dobesedno in preneseno
V tako dolgem času ustvarjanja se je nabralo veliko kakovostne vsebine, v tako nehvaležnem delu je sama omenila serijo Vse živo: "Šlo je za petdelno serijo, ki je bila zelo široko zastavljena, naredila sva jo z Matjažem Gregoričem. Dotaknila sva se vse diverzitete na našem planetu, kakšne so številke živih bitij, njihova teža, kako (hitro) izumirajo vrste in podobno. Osebno so mi vedno dragi dobri gostje, ki so res pomembni na mednarodni ravni." Tako se je spomnila pogovora s slovitim fizikom Carlom Rovellijem.

Sijajen obraz znanosti: preverjanje
Ustvarjalci Frekvence X so svojo odzivnost večkrat pokazali, eden bolj odmevnih primerov je bila nedavna pandemija, v kateri so predstavljali preverjene informacije. Ratej meni, da znanost sicer nima najboljšega zaupanja javnosti: "Pandemija nas je spet potegnila na različne okope, še vedno se nismo pobrali po tem precej napetem in preizkusnem času. Tako kot se ničemur v življenju ne da in sme popolnoma zaupati, enako velja tudi za znanost, ker je v njej vpletenega veliko denarja in interesov, tega se je treba zavedati. Velja pa poudariti, da je znanost z leti naredila čudovit sistem grajenja na dosežkih drug drugega in sočasnega preverjanja vsega. Težko se bo v znanosti pojavila neka gigantska napaka, pri kateri bi vsi pogledali stran in delali naprej, kot da se ne bi nič zgodilo. Čas je dober pokazatelj, številne anomalije se hitro odpravljajo."

Med vestnim pripravljanjem za naslednje epizode ima Maja Ratej le še eno željo – da bi imela več časa in bi šla lahko pogosteje na teren: "Velik privilegij bi bil, da bi lahko včasih eno stvar delal malo dlje. Tega pri nas ni, ker si hkrati v treh ali štirih vlogah. Absolutno moram poudariti, da novinarji, ki ustvarjamo to oddajo, hkrati delamo še pet ali šest drugih stvari. Včasih ljudje mislijo, da delamo samo to, a se motijo. Če bi bilo tako, bi veliko lažje nekaj študiral in se ukvarjal s konkretno temo, lažje bi vse prevajal in več časa bi imel za celotno pripravo in potovanja."

15 let Frekvence X in 15 kultnih filmov/TV serij (ki se dotikajo znanosti) po izboru treh ustvarjalcev

Mija Škrabec Arbanas (prva urednica in pobudnica za nastanek oddaje)
- Odiseja v vesolju (režiser: Stanley Kubrick)
- Solaris (Andrej Tarkovski)
- Osmi potnik (Ridley Scott)
- Medzvezdje (Cristopher Nolan)
- Avatar (James Cameron

Luka Hvalc (novinar)
- Učna leta izumitelja Polža (Jane Kavčič)
- Varuhi formule (Dragan Bjelogrlić)
- Zadnji med nami (Craig Mazin)
- Černobil (Craig Mazin)
- Odiseja v vesolju (Stanley Kubrick)

Maja Ratej (trenutna urednica)
- Gattaca (Andrew Niccol)
- Pi (Darren Aronofsky)
- Medzvezdje (Cristopher Nolan)
- Prihod (Denis Villeneuve)
- Igra imitacije (Morten Tyldum)