V primeru, da bi šlo vseeno karkoli narobe, bi se verižna reakcija in reaktor samodejno zaustavila, vse pa bi ostalo v zadrževalnem hramu.

Lokacija odlagališča za radioaktivne odpadke iz Krškega naj bi bila po Giacomellijevih besedah znana do 2008, odlagališča pa bi v tem primeru začelo obratovati leta 2013.

Giacomelli je pojasnil, da je na Antarktiki preučeval povezavo med tanšanjem ozonske luknje in nevtroni iz vesolja. Po eni od teorij naj bi bila namreč ozonska luknja povsem naraven pojav.

Marko Giacomelli je 29-letni doktor jedrske tehnike, popotnik in fotograf. Med drugim je obiskal Indijo, Kitajsko, Japonsko in Rusijo, letos pa v okviru znanstvene ekspedicije tudi Antarktiko. V Ukrajini je v živo videl posledice katastrofe v Černobilu, v Litvi pa od blizu reaktor istega tipa.