Leta 1609 je Galileo slišal govorice, da je nizozemski izdelovalec očal izumil napravo, ki je na videz približala zelo oddaljene predmete. Napravo, ki jo danes imenujemo teleskop. Podal je prošnjo za zaščito patenta, ki še ni bila odobrena, način izdelave pa je bila velika skrivnost. Galileo se je odločil, da bo poskušal izdelati svoj teleskop. Po 24 urah številnih poskusov, ne da bi teleskop dejansko videl, je izdelal teleskop, ki je trikrat povečal opazovane predmete. Po nekoliko izboljšavah je izdelal teleskop z desetkratno povečavo.

Kot mlad fant se je Galileo odločil, da bo menih, a ga je oče raje poslal na univerzo. Tam ga je zanimala prevdsem matematika, pri drugih predmetih pa se ni preveč izkazal, zato je univerzo zapustil, ne da bi jo končal. Kasneje si je začel prizadevati, da bi dobil mesto na univerzi v Pisi, kamor je bil tudi imenovan za tri leta, saj je določil lokacijo Dantejevega pekla.

Opazovanje narave in izumi so bili njegovo življenje
V času prihoda Galilea na univerzo je tam potekala razprava o Aristotelovih naravnih zakonih, ki govorijo o tem, da težji predmeti padajo hitreje kot lažji. Galileo se je odločil te zakone preizkusiti in je ugotovil, da se je Aristotel motil. Ker se je na univerzi neprimerno obnašal do kolegov in študentov, mu pogodbe niso podaljšali, zato se je preselil na univerzo v Padovi. Ker mu je umrl oče in je Galileo moral skrbeti za družino, poleg tega pa se je znašel v dolgovih, je potreboval patent, ki bi mu prinesel denar. Preprost termometer mu ni prinesel želenega uspeha, je bil pa toliko bolj uspešen z vojaškim kompasom, ki je bil uporaben za natačno določanje smeri izstrelkov. Kasneje ga je prilagodil tudi za civilno uporabo in oba sta mu prinesla kar zajeten kupček denarja. Leta 1602, pri 38 letih, je bil dovolj znan, da je njegovo ime pritegnilo študente na univerzo.

Galileo je teleskop izboljševal
Po izdelavi teleskopa ga je Galileo pokazal beneškemu senatu, kjer so bili navdušeni, s tem pa je pridobil tudi precej višjo plačo. S svojim teleskopom je opazoval Luno in ugotovil, da njena površina ni gladka, pač pa neravna, s številnimi vdolbinami. Mnogi so vztrajali, da se Galileo moti. Galileo se ni pustil in je izboljševal svoj teleskop. 7. januarja leta 1610 je teleskop, ki je imel 30-kratno povečavo, usmeril proti Jupitru, kjer je okoli planeta opazil svetle zvezde v isti liniji. Med opazovanjem v naslednjih tednih je ugotovil, da so zvezde pravzaprav Jupitrovi sateliti, ki krožijo okoli planeta. Pri tem se mu je začelo postavljati slavno vprašanje: Če obstajajo sateliti, ki ne krožijo okoli Zemlje, ali ni mogoče, da Zemlja ni središče vesolja? Se Kopernik, ki je v središče vesolja postavil Sonce, vendarle ni motil? Svoje ugotovitve je Galileo objavil v majhni knjigi Zvezdni glasnik, ki je bila napisna v 550 izvodih.

Največja Galilejeva napaka je bila izjava, da se razlagalci Biblije lahko motijo
S svojim teleskopom je Galileo opazoval tudi Saturn, pege na Sončevi površini in Venero. Ker je trdil, da je Sonce središče vesolja in da se Zemlja vrti okoli Sonca, pa je prišel navzkriž s Cerkvijo, saj je njegova teorija zanikala nauke Cerkve. Čeprav so nekateri cerkveni matematiki zapisali, da so Galilejeva odkritja pravilna, jih je mnogo trdilo, da se Galileo moti. Tudi verniki niso verjeli Galileu, saj so menili, da v Bibliji ni napak. Z njimi se je strinjal tudi Galileo, ki je bil veren človek, a je dejal, da se lahko motijo razlagalci Biblije, ki menijo, da je treba Biblijo jemati dobesedno. To je bila morda največja Galilejeva napaka, saj je bilo v tistem času le duhovnikom dovoljeno razlagati Biblijo.

Duhovščina se je nato začela obračati proti Galileu ter ga obtoževati krive vere. Inkvizicija ga je uradno obtožila herezije, a je bil oproščen vseh obtožb, pri tem pa opozorjen, da naj ne uči Kopernikovih naukov.

Papež se je videl v Simpliciu
V naslednjih letih je Galileo kljub temu še naprej opazoval vesolje. Med drugim je iznašel tudi način, kako premikanje zvezd uporabiti kot navigacijski pripomoček. Začel je pisati tudi o plimovanju. Pri tem ni šlo za znantvene razprave, pač pa za navidezen dialog med tremi izmišljenimi osebami v smislu antičnih razprav. Eden je podpiral Galilejeve dokaze, drugi je bil odprtih misli in je lahko podpiral tako eno kot drugo stran. Tretji, Simplicio, pa je bil prepost, nekoliko nespameten in je predstavljal Galilejeve sovražnike, ki so zavračali njegove ugotovitve. Tako je nastala knjiga Dialog dveh velikih svetovnih sistemov, ki je govorila o Kopernikovem nauku.

"In vendar se vrti"
Med ljudmi je postal Dialog izjemno priljubljen, v Cerkvi pa so bili nad njim manj navdušeni. Papež je menil, da je Simplicio opisan po njegovem vzoru, zato je knjigo prepovedal, Galileo pa je moral pred inkvizicijo. Obtožen je bil, da uči Kopernikovo teorijo, čeprav mu je bilo to prepovedano. Galileo je bil star 68 let, star in bolan. Ker so mu grozili z mučenjem, je javno priznal, da se je motil, da se Zemlja vrti okoli Sonca. Legenda pa pravi, da je po tej izjavi Galileo zašepetal: "In vendar se vrti".

Po priznanju je bil obsojen na zapor, a mu je bil dovoljen hišni zapor na domu v bližini Firenc. Vse do smrti leta 1642 je znanstveno deloval, a na drugih področjih. Kljub slepoti je objavil knjigo o sili in gibanju.

Leta 1992 Cerkev rehabilitirala Galilea
Vendar pa zgodba o Galileu kljub njegovi smrti ni končana. Cerkev je leta 1822 umaknila prepoved z njegovega Dialoga, saj je takrat postalo jasno, da Zemlja ni središče vesolja. V 60. in 70. letih so obstajali poskusi in določene izjave, ki so nakazovale, da je bil Galileo oproščen vseh obtožb. Leta 1992 pa je Vatikan uradno Galilea uradno oprostil krivde in kakršne koli herezije. Še več o Galileu in njegovih podvigih si lahko preberete tukaj.