Izdatki so bili rekordni tako v absolutnem znesku kot v deležu BDP-ja ‒ znašali so 2,15 odstotka BDP-ja oz. 0,1 odstotne točke več kot predlani, je objavil državni statistični urad.

Največji del sredstev, namenjenih za izvajanje raziskovalno-razvojne dejavnosti, je bil tudi lani porabljen v poslovnem sektorju, in sicer 738,6 milijona evrov ali 73 odstotkov. Sledili so državni sektor (138,6 milijona evrov), visokošolski sektor (123,2 milijona evrov) in zasebni nepridobitni sektor (7,1 milijona evrov).

Sorodna novica EkstraVisor: Financiranje znanosti po slovensko

V primerjavi z letom 2019 so se izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost povečali v vseh omenjenih sektorjih ‒ v absolutnem znesku najbolj v poslovnem (za 7,3 milijona evrov), sorazmerno pa najbolj v zasebnem nepridobitnem sektorju (za 17 odstotkov).

Izvajanje raziskovalno-razvojne dejavnosti so tudi v letu 2020 finančno najizdatneje podprle gospodarske družbe; po začasnih podatkih so ta sredstva znašala 490,8 milijona evrov ali 49 odstotkov vseh izdatkov za raziskovalno-razvojno dejavnost. Država in tujina sta prispevali po 25 odstotkov, visoko šolstvo in zasebne nepridobitne organizacije skupaj en odstotek.

Struktura financiranja raziskovalno-razvojne dejavnosti se je glede na predhodno leto spremenila. Finančna sredstva gospodarskih družb so bila nižja za 118,6 milijona evrov ali za 19 odstotkov, finančna sredstva iz tujine pa višja za 116,7 milijona evrov ali 89 odstotkov.

V izvajanje raziskovalno-razvojne dejavnosti je bilo po začasnih podatkih lani vključenih 25.175 oseb, kar je bilo približno enako kot v letu 2019. Enako je bilo tudi v posameznih sektorjih, razen v zasebnem nepridobitnem sektorju, kjer se je njihovo število povečalo za 19 odstotkov.
Skupna delovna obremenitev teh oseb je bila enakovredna delu 15.802 oseb s polnim delovnim časom, kar je sedem odstotkov manj kot predlani, od tega je bilo 10.254 raziskovalcev oz. dva odstotka manj kot predlani.