Letošnja Nobelova nagrajenca, madžarska znanstvenica Katalin Kariko in ameriški raziskovalec Drew Weissman, je švedski inštitut Karolinska nagradil za delo na področju kemijskih modifikacij nukleotidov.
Vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu je pojasnil, da sta nagrajenca odkrila, da lahko z uporabo določenih modifikacij nukleotidov, ki sestavljajo mRNK, bistveno zmanjšajo vnetni odziv ob vnosu v celico, kar je omogočilo razvoj in napredek cepiv. Roman Jerala njuna odkritja označuje kot pomemben kamenček v mozaiku razvoja te tehnologije.
Cepiva mRNK v primerjavi z vektorskimi cepivi ne vsebujejo oslabljenih virusov, pač pa nosijo delček genskega zapisa virusa, ki vsebuje zapis za specifičen antigen. Telesne celice nato s pomočjo tega genskega zapisa proizvedejo antigen, ki v telesu izzove imunski odziv, na svoji spletni strani navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Prednost tega pristopa je relativna preprostost obsežne proizvodnje cepiva.
Jerala je pojasnil, da je bil ključni znanstveni članek, na podlagi katerega sta bila izbrana, objavljen že leta 2005. Pomen mRNK-tehnologij za javno zdravje pa je najbolj prišel do izraza med pandemijo covida-19, ko so znanstveniki uspešno razvili več različic cepiv, ki v veliki meri varujejo pred hujšim potekom bolezni ob okužbi z novim koronavirusom.
Med pandemijo se je izkazalo, da je s pomočjo mRNK-tehnologije mogoče hitro pripraviti in prilagajati cepiva. Kot izpostavlja Jerala, pa ima ta tehnologija potencial tudi na področju bojev proti morebitnim novim virusom, po drugi strani pa preizkušajo rabo mRNK-cepiv pri rakavih bolnikih.
"Predvsem je pomembno, da bomo dobili cepiva proti boleznim, za katere jih doslej še nismo imeli, in predvsem tudi to, da bodo hitreje dostopna," je še dodal.
Kariko in Weissmana so mediji v preteklih letih že navajali med favoriti za Nobelovo nagrado za medicino, a ju je ta čast doletela šele letos. Po besedah Jerale to še zdaleč ni nenavadno, saj so bili številni nobelovci za svoje delo nagrajeni tudi desetletje ali več po njihovih odkritjih.
Jerala pomen izbire žirije vidi v tem, da gre za primer koristne uporabe znanosti. To razume tudi kot spodbudo za nadaljnje raziskave, "zato da se pripravimo tudi na morebitne druge pandemije, ki bodo lahko mogoče povzročile še hujše posledice, kot je bila ta s covidom-19", je povedal slovenski strokovnjak.
Kot je poudaril, je inštitut seveda omejen pri tem, koliko nagrajencev lahko izbere, ti pa predstavljajo le del zgodbe. Razvoj mRNK-cepiv namreč poteka že več desetletij.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje