Sive opeke v laboratoriju s pomočjo urina, kalcija, peska in bakterij nastajajo približno osem dni. Opeke ne smrdijo, kot stranski produkt pa v postopku pridobijo tudi gnojila, navajajo raziskovalci.

Za nastanek opek je zaslužna v urinu prisotna kemikalija urea. Gradnjo opek s pomočjo omenjene kemikalije so uspešno preizkusili že v ZDA, zdaj pa so raziskovalci prvič uporabili "navaden" človeški urin. Kemikalijo sicer množično sintetizirajo za potrebe proizvodnje umetnih gnojil.

"To kemikalijo dobesedno vsak dan z urinom odplaknemo skozi kanalizacijski sistem," je poudaril raziskovalec z univerze v Cape Townu Dyllon Randall. "Zakaj je ne bi raje koristno uporabili in iz nje naredili uporabne produkte," se je vprašala Randallova z oddelka za civilno inženirstvo, kjer so razvili postopek.

20 litrov urina za eno opeko
Biološke opeke pridobivajo s procesom mikrobsko induciranega karbonskega obarjanja, ki je podoben naravnemu procesu, ki tvori koralne grebene. Fini pesek kolonizirajo bakterije, ki proizvedejo encim urease, ta pa v kemičnem procesu razgradi kemikalijo ureo v urinu in ob tem proizvede trdno substanco kalcijev karbonat. Z omenjenim procesom lahko pridobijo opeke v kakršni koli obliki, proces pa poteka pri sobni temperaturi.

Največja ovira množični proizvodnji je preprosto to, da bi potrebovali ogromne količine urina. Za eno samo opeko je namreč potrebnih okoli 20 litrov urina, kar povprečna odrasla oseba "proizvaja" več tednov.

"Urin za raziskavo je prišel z moškega stranišča, postavili smo obvestilo in študentje na univerzi so prispevali svoj delež," pa je pojasnila raziskovalka Suzanne Lambert, ki je naredila prvo opeko in tako dokazala, da je mogoče opeke pridobivati neposredno iz urina. "Definitivno v prihodnosti vidim možnosti komercializacije postopka, a pred tem bo treba opraviti še veliko laboratorijskega dela," je sklenila.