Četudi je bila pobuda za Balkanske študije na ljubljanski Univerzi podana že na začetku devetdesetih let, so se začeli izvajati šele z bolonjsko reformo, leta 2009. Za zdaj gre samo za doktorski študij. Nanj se je doslej vpisalo 30 študentov, kar tretjina jih prihaja iz tujine.

Jezikoslovec Bao Jie je v Ljubljano prišel celo iz daljne Kitajske. Že na Univerzi za tuje študije v Pekingu se je naučil slovensko, tam je tudi delal v lektoratu za slovenski jezik, trenutno pa v Ljubljani študira s kitajsko državno štipendijo.
Preveč negativno o Kitajski
Kot raziskovalca ga zanima, kako mladi z Balkana doživljajo sodobno Kitajsko. Do prvih ugotovitev je že prišel: "Precej jih zanima naša stara kultura, filozofija, tudi medicina. Kar se tiče našega političnega sistema, tu so pa bolj zadržani. Včasih tudi dobijo preveč negativnih novic o Kitajski iz zahodnih medijev, kar potem vpliva na podobo, ki jo imajo o Kitajski," pove Bao.

Kje je Slovenija?
V obratni smeri pa nam Bao v odlični slovenščini pove, da Kitajci o Sloveniji ne vedo veliko: "Dobro poznajo Jugoslavijo, vedo, da je bila vojna med Srbijo in Hrvaško. Starejše generacije bodo znale zapeti Bella ciao, zelo dobro poznajo jugoslovanske filme, in to je to. Moja mama sploh ni vedela, kje je Slovenija, dokler ji nisem razložil, da je v osrčju Evrope."

Balkan v grafitih
Kulturologinja Monika Kropej se je na Balkanske študije vpisala, ker je želela svojo raziskavo o političnih grafitih v Sloveniji razširiti še na Balkan. Vprašali smo jo, kakšna je podoba Balkana v grafitih na Slovenskem. "Predvsem je ta podoba negativna, zato ker večino grafitov, ki se nanašajo na Balkan ali pa na priseljence z Balkana, pišejo različnih nacionalisti, neofašisti in podobno. Pred časom so se pojavljali grafiti, ki so bili Balkanu naklonjeni, jugonostalgični, s kakimi podobami Tita, Tukaj je Jugoslavija in podobno, ampak načeloma večina grafitov nastaja v teh nestrpnih skupinah," pojasni Kropejeva.

Kako se ustvarja nacionalizem
Nestrpnosti na Balkanu zanimajo tudi politologa Adina Crnkića, ki raziskuje nastanek sodobnega bošnjaškega nacionalizma. Predvsem ga zanima, kako elite ustvarjajo in usmerjajo nacionalizem. Na vprašanje o kontekstu, znotraj katerega se oblikujejo nacionalizmi na Balkanu, Crnkić pove: "Pri nacionalizmu je vedno tako, da obstajata dve strani in en nacionalizem črpa moč iz drugega, en drugega hranita, če se lahko tako izrazim."

Balkan onkraj mitov
Ambicija Balkanskih študijev pa je skozi interdisciplinaren znanstveni pristop pokazati, da je Balkan dosti več kot samo nasprotujoči si nacionalizmi in mitologije, pove profesor Mitja Velikonja, skrbnik Balkanskih študijev. O razlogih, zakaj Balkanski študiji, prof. Velikonja pove: "V zadnjih dvajsetih, tridesetih letih se na Balkan v dominantnih diskurzih in medijih gleda zelo vzvišeno. Ogromno je balkanofobije in skupaj z nekaj somišljeniki smo razmišljali, da bi bilo treba s tem v zvezi nekaj narediti tudi na akademski ravni. Balkanski študiji so v tem smislu namenjeni na akademski način destigmatizirati Balkan kot neko prizorišče barbarstva, divjaštva, vojn in tako naprej. Balkan ima dosti bolj kompleksno zgodovino in sedanjost. Naša ambicija je, da bi to tudi raziskali."

Balkan brez meja
Ne obstajajo pa enotna merila, po katerih bi lahko postavili meje Balkana. "Tisto, kar je glavna značilnost Balkana, je, da nihče noče biti Balkanec. Jaz kot simptom Balkana jemljem prav to vztrajno zanikanje, da mi nismo Balkanci. Natančno tisti, ki ves čas govorijo, da niso Balkanci, so v narekovajih, metaforično rečeno, največji Balkanci," pove prof. Velikonja.

Kje študirati o Balkanu
Podobnih študijev, kot ga imamo v Ljubljani, na Balkanu ni veliko. "Tu so nas sosednje države, ki jih nimamo za Balkan, so pa ves čas povezane z Balkanom, nekako prehitele. Recimo Avstrija, Italija, delno tudi Madžarska. Tako lahko rečemo, da smo spet na celotnem Balkanu in tudi v Sloveniji, zamudili eno pomembno priložnost, da bi to, kar se dogaja na tem delu Evrope, razlagali sami," pove prof. Velikonja.

Naložba, ki se povrne
A bolje pozno kot nikoli. V povprečju se na Balkanske študije vpiše pet študentov in študentk na leto, kar ni malo, glede na to, da je študij plačljiv. Letna šolnina, ki znaša 3.500 evrov, je (pre)velik znesek za marsikateri študentski žep. Trije študentje so na programu že doktorirali. Razveseljivo je to, da so tudi takoj dobili zaposlitve.