Maruša Bradač in Franc Forstnerič z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko (FMF) sta tako pridobila projekta ERC-ja Advanced Grant v skupni vrednosti 3,6 milijona evrov. Borut Klabjan iz Znanstvenoraziskovalnega središča Koper (ZRS Koper) pa je tretji slovenski prejemnik projekta Advanced grant Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) in edini, ki je pridobil projekt s področja družboslovja in humanistike.

Astrofizičarka Bradač s skoraj 2,1 milijona evrov vrednim projektom raziskovanja prvih galaksij in matematik Forstnerič s skoraj 1,5 milijona evrov vrednim projektom raziskovanja Oka mnogoterosti, novega razreda kompleksnih mnogoterosti, sta dva od 253 uveljavljenih znanstvenikov, ki so pridobili projekte v skupni vrednosti 624 milijonov evrov.

ERC je sicer v razpisu za uveljavljene raziskovalce Advanced Grant za leto 2021 izmed 762 projektov, prijavljenih v sklop fizikalnih znanosti in inženirstva, kamor spadata tudi projekta Forstneriča in Bradačeve, za financiranje izbral 110 projektov. Skupno je bilo v vse kategorije prijavljenih 1735 projektov.

Kaj vse nam lahko pokaže teleskop Webb?

Bradač bo v sklopu projekta Firstlight raziskovala prve galaksije in s tem začetke vesolja. Njena raziskovalna skupina bo uporabljala podatke, ki jih bo pridobila z novim vesoljskim teleskopom James Webb. Z njimi bo preučevala obdobje temnega veka, ko so prve galaksije ionizirale nevtralni vodik in spremenile vesolje iz neprepustnega v prozornega za vidno svetlobo.

"Ta projekt odgovarja na vprašanje, kako so nastale prve galaksije. Gre za zelo pomemben del nastanka vesolja, kajti gre za zelo zgodnje vesolje, o katerem vemo zelo malo," je v pogovoru za STA, ki bo objavljen v prihodnjih dneh, povedala astrofizičarka.

Obeta si, da se bo slovenska raziskovalna skupnost z njenim projektom uvrstila na višjo raven tako pri Evropski vesoljski agenciji (ESA) kot tudi pri Evropskem južnem observatoriju (ESO), ki gradi naslednji veliki teleskop v Čilu. "Če se bo Slovenija tem projektom pridružila, bomo imeli najboljše pogoje," je izpostavila raziskovalka, ki vrata raziskovalne skupine odpira tudi študentom.

Novi razred kompleksnih mnogoterosti

Forstnerič pa je projekt Holomorphic Partial Differential Relations – HPDR dobil za nadaljnje raziskovanje Oka mnogoterosti, novega razreda kompleksnih mnogoterosti. Te so geometrijski objekti, kot so ploskve in višje razsežne ploskve, ki jih je v znanstveno literaturo uvedel leta 2009, leta 2020 pa so bili od Ameriškega matematičnega združenja dodani v klasifikacijo matematičnih področij. Bistvena lastnost Oka mnogoterosti je, da dopuščajo obilico holomorfnih preslikav z afinih kompleksnih mnogoterosti. Njihova struktura je torej v primerjavi z večino drugih kompleksnih mnogoterosti maksimalno fleksibilna.

Tovrstne preslikave so pomembne, "ker naravno nastopajo v različnih problemih, ki pridejo iz fizike", je ob tem poudaril Forstnerič. "Na primer če hočete oblikovati letalsko krilo, morate študirati laminarni tok. Krilo je v toku zraka in ta zrak se bo odbijal, krilo mu bo smer spreminjalo in s tem bo povzročalo vzgon. To je tisto, kar letalo drži v zraku," je pojasnil.

"Predstavljajte si, da hočete modelirati, kako bo ta tok zraka tekel okrog krila," je nadaljeval. "Narišete obliko, potem pa morate izračunati, kaj se bo dogajalo. Preprosteje je, da s preslikavo, ki se imenuje konformna, ki ohranja kote, to obliko krila preslikate na krog. /.../ Na krogu imamo eksplicitne rešitve laminarnega toka, ki se kroga izogne, in potem te rešitve s konformno preslikavo preslikamo nazaj," je pojasnil matematik.

Dekan Košir: To je za fakulteto velika potrditev

"Letošnja prejemnika ERC-jevih projektov Advanced Grant sta uveljavljena raziskovalca fakultete, in kar nas še posebej veseli, prihajata tako s področja fizike kot tudi matematike, kar je prvič v Sloveniji," je dejal dekan UL FMF Tomaž Košir. "Znanstvena odličnost, ki je edini kriterij ERC, je za fakulteto seveda velika spodbuda in potrditev, da imamo vrhunske raziskovalce in da nam uspeva ohranjati tudi ustrezne pogoje za sobivanje ambicij po kakovostnem pedagoškem delu in mednarodni raziskovalni odličnosti," je dodal.

Rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič pa je izrazil veselje, da "slovenska znanost riše zemljevid prebojnih uspehov v evropskem prostoru", še posebej pa, da je pri tem tako uspešna Univerza v Ljubljani.

Od leta 2007, ko je ERC začel podeljevati projekte, so jih raziskovalke in raziskovalci univerze namreč pridobili osem, Maruša Bradač pa je četrta ženska prejemnica ERC-jevega projekta na ljubljanski univerzi. "To dokazuje, da so ženske v slovenski znanosti izjemno uspešne in močno prihajajo v ospredje tudi na področju naravoslovnih in tehničnih znanosti," je še dodal Majdič.

Raziskovalni denar tudi za ZRS Koper

Klabjan je 2,5 milijona evrov dobil za projekt Open Borders, kjer bo preučeval mnogotere oblike povezovanja, ki so zaznamovale vsakdan območja Alpe-Jadran v času hladne vojne. Na tak način želi opozoriti na potrebo po razumevanju preteklosti evropske celine, ki presega črno-bele razlage o dihotomski delitvi na Vzhod in Zahod ter ponuditi bolj razvejano sliko Evrope od konca druge svetovne vojne do danes, so v izjavi za javnost sporočili iz ZRS-ja Koper.

"Veseli me, da bom lahko s svojim projektom pripomogel k poglabljanju in širjenju pestrejše podobe evropske preteklosti ter spomnil domačo in mednarodno javnost, da sta obstajala čas in prostor, kot je bilo območje Alpe-Jadran v času hladne vojne, ko je državam, družbam in posameznikom medsebojno uspelo sodelovati kljub različnim političnim, vojaškim, gospodarskim in družbenim modelom," je uspeh komentiral Klabjan.

Direktor ZRS-ja Koper Rado Pišot je ob tem poudaril, da jim je kot prvemu in edinemu javnemu raziskovalnemu zavodu zunaj Ljubljane "uspelo pridobiti ERC-jev projekt, kar daje ZRS-ju Koper še dodatno potrditev v nacionalnem in mednarodnem raziskovalnem prostoru".

"Projekti ERC-ja so izrednega pomena ne le za dobitnike in dobitnice, saj jim omogočajo kreativno svobodo in večletno finančno neodvisnost pri izvajanju svojih raziskav, ampak pomembno vplivajo in spodbujajo tudi razvoj mlajših raziskovalnih sodelavcev. Prav tako je pridobitev ERC-projekta izjemnega pomena za mednarodno prepoznavnost raziskovalne odličnosti same ustanove gostiteljice ERC-jevega projekta, v tem primeru ZRS-ja Koper," so še zapisali pri ZRS-ju Koper.

Doslej je ERC financiral več kot 12.000 vrhunskih raziskovalcev in raziskovalk ter več kot 75.000 doktorskih študentov, podoktorskih raziskovalcev in drugih sodelavcev v njihovih raziskovalnih skupinah.