1. SLS: V sredo bo šlo zares
Nasa je znova prestavila izstrelitev rakete SLS misije Artemis I. Namesto v ponedeljek, 14. novembra, bo predvidoma izstreljena v sredo, 16. novembra, ob 7.04 po našem času. Okno bo trajalo dve uri. Misija bo trajala do 11. decembra.
Naslednji mogoči datum izstrelitve je 19. november (sobota).
Razlog za tokratni zamik je nevihta Nicole, ki je prizadela tudi Cape Canaveral, močno je pihalo. Nasa sicer pravi, da hitrost vetra ni presegla omejitev.
Nasa poskuša SLS z vesoljsko ladjo Orion vred izstreliti že od konca avgusta. Prva poskusa sta splavala po vodi zaradi okvarjenega senzorja in puščanja vodika, tretji poskus pa je odneslo vreme (orkan Ian). Raketo so nato vrnili v delavnico, izvedli manjša popravila in polnitve baterij, in jo z masivnim goseničarjem znova prepeljali na ploščad 39B. Poti v delavnico in nazaj pomenijo stres za raketo, zato se jih Nasa izogiba. Vprašanje je, koliko poti, koliko poskusov izstrelitve lahko SLS še utrpi brez večjih posledic. Njen rok trajanja ni neomejen.
Avdio: Nasina novinarska konferenca
2. Dolgi pohod-9 bo večkrat uporaben
Zdaj pa h kitajskemu "SLS-u". Tudi Kitajska razvija supertežko nosilno raketo za lunarne odprave. Razvoj se je začel že leta 2016. Takrat je azijska velesila naznanila Dolgi pohod-9, ki je zmožen prenesti do 140 ton tovora v nizkozemeljsko tirnico, kar je primerljivo celo s starim Saturnom V. Dolgi pohod-9 je bil sprva načrtovan kot klasična raketa na kerozin s stranskimi potisniki, ki se po uporabi odvrže, po možnosti v ocean.
Ob uspehih SpaceX-a z večkrat uporabno raketo Falcon 9, ki dandanes kraljuje trgu, in ob napredujočem razvoju izstrelitvenega sistema Starship so Kitajci napovedali, da bodo razvili dve različici Dolgega pohoda-9: enkrat in večkrat uporabno.
In zdaj so naznanili še eno spremembo. Enkrat uporabne različice ne bo, poroča Spacenews.com. Dolgi pohod-9 bo izključno večkrat uporaben, zgledoval pa se bo po Starshipu. Prvi polet je predviden za leto 2030. Dolgi pohod-9 bo po najnovejših načrtih tristopenjska raketa, visoka 108 metrov, široka 10 metrov. Ključna razlika s Starshipom: večkrat uporabna bo zgolj prva stopnja. Nosilnost: v nizkozemeljsko tirnico bo lahko prenesla 150 ton tovora, proti Mesecu 50 ton, 35 ton proti Marsu.
Kitajska sicer že dolgo napoveduje, da bodo do leta 2035 vse njene rakete večkrat uporabne.
Azijska velesila ima sicer še eno lunarno železo v ognju, v slogu Falcon Heavyja namerava združiti tri osrednje stopnje že delujočega Dolgega pohoda-5, osnovanega na kerozinskih motorjih YF-100. Prvi polet je predviden za leto 2026. Dolgi pohod-5D bi lahko proti Mesecu zalučal do 27 ton tovora, kar naj bi omogočalo lunarne misije s posadko.
3. Labod ni razprl enega krila
Nasa je opravila oskrbo Mednarodne vesoljske postaje (MVP) navkljub težavam s tovorno vesoljsko ladjo Cygnus.
Cygnus NG-18 je bil izstreljen na raketi Antares z izstrelišča Wallops na vzhodni obali ZDA v ponedeljek ob 11.32 po našem času. Po pravilni ločitvi od rakete pa je razvil samo enega od dveh panelov sončnih celic, ki zagotavljata do štiri kilovate električne energije. Inženirji pri Nasi in Northrop Grummanu so ocenili, da je elektrike še vedno dovolj za varno pot proti Mednarodni vesoljski postaji. Cygnus je tako nadaljeval pot, se MVP-ju približal, nakar ga je v sredo ob 11.20 zgrabila robotska roka Canadarm2.
"Delci Antaresove zvočne izolacije so med ločitvijo raketnih stopenj zašli v mehanizem za razprtje sončnih celic in ga zagozdili," so sporočili z Northrop Grummana.
"Labod" je na MVP dostavil 3,7 tone tovora, med drugim opremo za 250 znanstvenih eksperimentov (podrobno o njih tukaj) in nastavke za nov par panelov sončnih celic MVP-ja. Prinesel je tudi tri mikrosatelite, ki jih bodo decembra izvrgli kar z MVP-ja. Med njimi sta ZIMSAT-1, prvi satelit Zimbabveja, in PEARLAFRICASAT-1, prvi satelit, razvit v Ugandi.
Cygnus NG-18 bo po potrebi dvignil tirnico postaje, sporoča Northrop Grumman.
Raketa Antares se v obstoječi obliki polagoma poslavlja. Uporablja namreč ruske motorje RD-181 (Energomaš) in strukturo, ki jo proizvajata ukrajinski podjetji Južmaš in Južnoje. Northrop Grumman je zato avgusta skupaj z družbo Firefly Aerospace napovedal razvoj povsem nove prve stopnje Antaresa s kerozinskimi motorji Miranda in hkraten razvoj povsem nove srednjenosilne rakete, ki bo Antares nadomestila (poglavje 1).
Antares je od leta 2013 poletel 17-krat, od tega enkrat spektakularno eksplodiral. V nizkozemeljsko tirnico lahko ponese do osem ton tovora.
Video 1: Izstrelitev
Video 2: Prihod k MVP-ju
Video 3: Priklop
Video 4: Pojasnilnik nekaterih znanstvenih eksperimentov na NG-18
4. Nasa preizkusila napihljiv toplotni ščit
Ameriška vesoljska agencija Nasa in podjetje Northrop Grumman sta preizkusila prototip napihljivega toplotnega ščita.
Prototip z nazivom LOFTID je bil izstreljen v četrtek ob 10.49 po našem času z Vandenberga (Kalifornija, ZDA) na raketi Atlas V. Druga stopnja Centaur je v soncesinhrono tirnico najprej dostavila vremensko-podnebni satelit JPSS-2. Tudi JPSS-2 je imel težave s paneli sončnih celic, ki so jih pozneje razrešili. Centaur se je nato preusmeril vrnitvi v ozračje naproti in oddal LOFTID. Ta se je napihnil, razprl, nekje na poti oddal "črno skrinjico", sicer bolj podobno rumeni limoni, in nato varno pristal na morski gladini pri Havajih.
LOFTID je šestmetrski toplotni ščit, sestavljen iz napihljive obročaste strukture in toplotne izolacije.
Toplotna izolacija je večplastna. Zunanji del je iz tkanega silicijevega karbida črne barve. Pod njim sta dve plasti upogljive izolacije, sledi plast plinov. Vse skupaj zdrži temperature do 1600 stopinj Celzija.
Glavno strukturo sestavlja zaporedje napihljivih obročev iz sintetičnih polimerov, primernih za temperature do 350 stopinj Celzija.
GIF-animacija: Postavitev ščita
V čem je prednost napihljivega ščita? Velikost. Trdi toplotni ščit je omejen s tovornim prostorom rakete, napihljivi pa ga lahko precej preseže. Večja površina pomeni večje trenje z ozračjem, učinkovitejše zaviranje (tudi na višjih nadmorskih višinah). Tako bi lahko npr. z Mednarodne vesoljske postaje na Zemljo vrnili več tovora ali pristali na višjih legah ali pa varno dostavili več mase na Mars, Titan, Venero ...
LOFTID je velik šest metrov, Nasa pa računa tudi na 12-metrske različice. Razvoj se bo nadaljeval.
Video: Posnetek dogodka
5. Tjandžov oskrbel kitajsko vesoljsko postajo
Tudi Kitajska je opravila oskrbo svoje vesoljske postaje. Z vesoljskega središča Venčang (Wenchang) je v petek ob 3.03 po našem času poslala raketo Dolgi pohod-7 in z njo tovorno vesoljsko ladjo Tjandžov-5 (Tianzhou-5). Tovornica se je po petih minutah ločila od rakete, pravilno razprla sončne celice in nadaljevala pot proti vesoljski postaji Tjangong (Tiangong), ki jo je dosegla po zgolj dveh urah. Priklopila se je na modul Tjanhe (Tianhe). Dostavila je pet ton potrebščin in eksperimentov ter 1,4 tone goriva. Na postaji so trenutno trije tajkonavti odprave Šendžov-15 (Senzhou-15).
80-tonska kitajska vesoljska postaja ima zdaj tri module, Tjanhe, Ventjan (Wentian) in Mengtjan (Mengtian), ki je bil izstreljen in priklopljen na začetku meseca. S tem je osnovna konfiguracija postaje v obliki črke T popolnjena. Gradnja je trajala od aprila lani. Tjangong bo na višini med 340 in 450 kilometri letel še najmanj deset let, po potrebi (in razpoložljivih sredstvih) pa bi lahko dobil še tri velike module.
V taisto tirnico bodo poslali še vesoljski teleskop Šuntjan (Xuntian), ki naj bi bil po zmogljivosti podoben Hubblu, a bo lahko strmel v večjo zaplato neba. Ob morebitnih napakah ga bodo priključili na postajo in popravili. Izstreljen naj bi bil do leta 2025.
Dolgi pohod-7 je 60 metrov visoka raketa s štirimi stranskimi potisniki. V nižjo Zemljino tirnico ponese do 13,5 tone in 5,5 tone v 700-kilometrsko soncesinhrono tirnico. Prvič je poletela leta 2016, skupaj desetkrat z enim neuspehom (poglavje 4).
Video 1: Posnetek izstrelitve
Video 2: Priklop
Še en kitajski prižig rakete
Z izstrelišča Taijuan je v petek poletela raketa Dolgi pohod-6 s satelitom Junhaj-3, namenjenim opazovanju Zemlje.
6. Nova iranska raketa
Iranska revolucionarna garda je preizkusila novo raketo Qaem 100, poroča space.com. Gre za tristopenjsko raketo na trdo gorivo z nosilnostjo 80 kilogramov v nizkozemeljsko tirnico. Video zgoraj, več v poročanju Reutersa.
7. NA KRATKO:
Nasa je objavila osvežen načrt komercialnih poletov na MVP. Več tukaj. | V oceanu ob Floridi so potapljači našli večje ostanke uničenega raketoplana Challenger. Več tukaj in tukaj. | Nasina sonda CAPSTONE po uvodnih težavah nadaljuje pot proti Luni, v orbito okoli nje naj bi vstopila v ponedeljek. Več tukaj. |
Sonda InSight bo verjetno kmalu ugasnila, ker so paneli sončnih celic preveč prekriti s prahom, sporoča Nasa. Še pred kratkim je vlivala upanje, da se bo InSight prebil skozi peščeni vihar, zdaj ga je ugasnila. Več tukaj. | Esin bodoči vesoljski teleskop Euclid je prestal preizkušanje v vakuumski komori. Več tukaj. | Esina marsovska sonda Mars Express je pred kratkim proti Zemlji poskusno posredovala podatke roverja Perseverance. Poskus je uspel. 19-letni Mars Express je do zdaj posredoval podatke rekordnih sedmih marsovskih misij. Več tukaj. |
Kozmonavt Andrej Fedjajev bo predvidoma aprila 2023 poletel v ameriškem Crew Dragonu (Crew-6), piše TASS. | Roskozmos je razvil "novo generacijo čipov za ultra hiter prenos satelitskih podatkov". Več tukaj. | Nekateri eksoplaneti so "pomladitvene pomade" za zvezde, sporočajo znanstveniki na podlagi meritev teleskopa Chandra. Več tukaj. |
Nasin center Johnson je 3D-natisnil "marsovski" habitat, v katerem bo eno leto živela skupina ljudi in tako simulirala misijo. Več tukaj in tukaj. |
8. Kako je videti izbirni proces za astronavte pri Esi?
Evropa bo kmalu predstavila nov letnik astronavtov stare celine. Bo med njimi Slovenec? Tega še ne vemo. Lahko pa pogledamo v proces izbire, kot sta ga v pogovoru predstavila Slovenca, ki sta se prijavila, visoko uvrstila, a izpadla pred tretjim krogom: fizika Lara Ulčakar in Patrik Gubeljak. Več v MMC-jevem intervjuju.
Esa bo sicer 24. novembra razglasila od štiri do šest novih kariernih astronavtov in do 20 rezervnih, ki bodo pomagali tudi pri drugih nalogah vesoljskega programa.
9. Magnetar s trdnim površjem
Znanstveniki so s pomočjo vesoljskega teleskopa IXPE potrdili, da imajo magnetarji zelo močno magnetna polja in so tudi izjemno polarizirani, sporoča Nasa.
Magnetar je vrsta nevtronske zvezde, torej drugega najgostejšega telesa v vesolju (za črnimi luknjami). Razlika med nevtronsko zvedo in magnetarjem je, da ima magnetar – kot pove že ime – zelo močno magnetno polje.
IXPE je opazoval magnetar 4U 0142+61, ki je v ozvezdju Kasiopeje in je oddaljen 13.000 svetlobnih let. Pri tem je prvič v zgodovini izmeril polarizacijo rentgenske svetlobe magnetarja.
Na podlagi meritev so znanstveniki ugotovili, da 4U 0142+61 zelo verjetno ima trdno površje in je brez ozračja.
Polarizacija svetlobe pomeni, kako "urejeno" nihajo fotoni oziroma kako jih magnetno polje "postroji". Če je svetloba polarizirana linearno, potem fotoni nihajo v enaki ali podobni ravnini, levo-desno, navzgor-navzdol. Če pa je polarizirana cirkularno, fotoni v njej krožijo na podoben način kot krožne stopnice v stolp.
V primeru magnetarja 4U 0142+61 je bila polarizacija odvisna od energije svetlobe. Svetloba pri visokih energijah je nihala z naklonom 90 stopinj v primerjavi s svetlobo pri nižjih energijah.
IXPE je bil izstreljen decembra lani (poglavje 6). Z merjenjem polarizacije rentgenske svetlobe lepo dopolnjuje druge rentgenske teleskope, kot so Chandra (Nasa), XMM-Newton (Esa), Spektr-RG (Roskozmos) in HXMT (Kitajska).
4U 0142+61 je naslovnice medijev polnil že leta 2006. Okrog njega na oddaljenosti 1,6 milijona kilometrov so namreč znanstveniki odkrili akrecijski disk, ki vsebuje za okoli deset Zemelj materiala in je vzbudil špekulacije o pogostosti planetov pri nevtronskih zvezdah.
Video: Navidezno potovanje do magnetarja
Japonska vesoljska agencija Jaxa in Nasa skupaj pripravljata še en rentgenski vesoljski teleskop, XRISM. Ta teden so ga postavili v vakuumsko komoro Vesoljskega središča Cukuba, kjer bodo preizkušali njegovo odpornost proti vesoljskim razmeram. Video tukaj.
10. FOTO: Webb ujel pritlikavo galaksijo
Vesoljski teleskop James Webb je tokrat priskrbel fotografijo dela galaksije Wolf–Lundmark–Melotte (WLM).
WLM je pritlikava galaksija v ozvezdju Kita, od nas oddaljena tri milijone svetlobnih let. WLM je del naše Krajevne skupine galaksij, nahaja pa se na njenem robu.
Več podrobnosti o fotografiji najdete tukaj.
Primerjava med posnetki Spitzerja, Hubbla in Webba:
Še posnetek Zelo velikega teleskopa na Evropskem južnem observatoriju:
Video: Navidezno potovanje
11. FOTO: Tri obličja iste supernove
Za zanimivo objavo je poskrbel tudi stari vesoljski teleskop Hubble. Astronomi so na njegovih posnetkih supermasivne jate galaksij Abell 370 izbrskali "tri obličja" iste, še aktivne supernove. Uporabili so več fotografij, nastalih med letoma 2010 in 2016, da so lahko spremljali razvoj. Več tukaj.
NA VIDIKU:
Sobota, 12. november - Dolgi pohod-7 - Tjandžov-5
Sobota, 12. november - Vikram-S - prvi polet nove indijske rakete
Sobota, 12. november - Falcon 9 - Galaxy 31, 32
Torek, 15. november - MVP - vesoljski sprehod
Sreda, 16. november - SLS - Artemis I
Petek, 18. november - Falcon 9 - Dragon CRS-26
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje