Elsa Panciroli iz Nacionalnega škotskega muzeja se je z ekipo strokovnjakov mudila na otoku Eigg, ki je del Malih otokov (ti so del Notranjih Hebridov) ob zahodni obali Škotske. Tam so iskali ostanke in fosile morskih plazilcev in izumrlih rib, ko je po naključju naletela na veliko najdbo.

"Bližal se je konec delovnika in drugi (sodelavci, op. a.) so se medtem že precej oddaljili, zato sem stekla za njimi. Medtem ko sem tekla po obali za njimi, sem v skali opazila nekaj, kar mi je padlo v oči, kar ni spadalo tja. Ni bilo jasno, kateri živali je pripadalo, ampak kmalu smo ugotovili, da ni dvoma, da gre za kost dinozavra," je srečno naključje opisala v pogovoru za BBC.

Nad svojo okoli 166 milijonov let staro najdbo je navdušena, saj gre, kot pravi, za veliko odkritje: "Splošno gledano so najdbe fosilov iz obdobja srednje jure redke. Do zdaj so fosile dinozavrov na Škotskem našli zgolj na Otoku Skye."

Gre za fosil okoli 50 centimetrov dolge kosti, ki je najverjetneje pripadala stegozavrastemu dinozavru. Stegozavri so živeli v obdobju pozne jure, ta fosil pa je še starejši, je pokazalo datiranje. "Kost je stara 166 milijonov let in dokazuje, da so v tistem času na območju današnje Škotske živeli dinozavri," odkritje povzema Pancirolijeva.

Njene ugotovitve je potrdil tudi paleontolog z univerze v Edinburgu, Steve Brusatte: "Elsina najdba je res neverjetna. Ta fosil je namreč dodaten dokaz, da so stegozavri živeli tudi na Škotskem in da so bili odtisi, ki smo jih našli na Otoku Skye, res stegozavrovi."

Stegozavri so živeli v obdobju pozne jure in zgodnje krede (pred nekje med 170 in 125 milijoni leti), njihova značilnost pa so bile koščene ploščice na hrbtu. Bili so rastlinojedi, v dolžino so merili do devet metrov. Največ njihovih fosilov so našli v Severni Ameriki, pa tudi v Evropi (na primer na Portugalskem).