Število diplomantk je v Sloveniji že preseglo število moških diplomantov, med diplomanti je bilo tako v letu 2017 že 54 odstotkov žensk. Tudi število doktorandk je že skoraj izenačeno s številom doktorandov, vendar pa se pozneje v akademski karieri delež žensk zniža na okoli 17 odstotkov. Podoben trend velja v Evropi. "Razlike med spoloma se tipično začnejo kazati po doktoratu, takrat ko se odloča, kdo bo dobil zaposlitev, stalno mesto na fakulteti ali na univerzi," je za Radio Slovenija povedala predsednica komisije za enake možnosti na področju znanosti Andreja Gomboc.

"V Sloveniji je prekarnih predavateljic za dve tretjini več v primerjavi z moškimi, medtem ko je v Evropski uniji "samo" za eno tretjino več prekarnih predavateljic kot moških," pa je za Radio Slovenija povedala antropologinja in sociologinja Renata Šribar.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport menijo, da je treba posvetiti "posebno pozornost izgubi žensk na višjih stopnjah znanstvene kariere, kot tudi njihovemu premajhnemu vplivu, ki ga imajo na odločanje v znanosti, tako po vsebinski kot po finančni plati".

Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti so na ministrstvu poudarili, da si v Sloveniji prizadevamo ustvariti spodbudno, vključujoče in etično raziskovalno okolje, ki bo dosledno upoštevalo načela enakosti spolov v znanosti, a hkrati priznavajo, da je napredek na tem področju še vedno prepočasen.

A kot dodajajo, imamo v Sloveniji tudi nekaj primerov dobrih praks. Med njimi sta na primer podaljšanje statusa mladega raziskovalca ali raziskovalke ter veljavnosti habilitacijskih nazivov za čas porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka. "Imamo pa tudi številne primere, kjer lepe besede na papirju še niso zaživele v praksi. Žal imamo marsikje še veliko nezavedne diskriminacije po spolu in dvojnih meril pri vrednotenju dosežkov, kar se odraža v manjšem deležu žensk na višjih položajih, pri vodenju raziskovalnih projektov in programov, pri uglednih priznanjih in nagradah, članstvu v SAZU-ju," so navedli.

Ženske v znanosti prejmejo precej manj nagrad in priznanj kot moški

Tudi bolj uravnotežena sestava Odbora Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti in bolj uravnoteženo podeljevanje teh nagrad, bi lahko pripomoglo k boljšemu položaju žensk v znanosti. Kot ugotavljajo na ministrstvu, število nagrajenk vsako leto močno zaostaja za številom nagrajencev. Vseeno pa je bil lani ob podelitvi nagrad delež žensk nagrajenk v primerjavi z moškimi kolegi najvišji doslej.

Andreja Gomboc je ob tem pozvala raziskovalke in raziskovalce, da v svojem okolju prepoznajo odlične znanstvenice in jih predlagajo za priznanja in nagrade, saj je nizek delež nagrajenk po njenem mnenju posledica nizkega deleža žensk med predlaganimi kandidati. "Z večjo vključenostjo žensk lahko izkoristimo večji del talentov človeštva, ženske pa na marsikaterem področju prinesejo tudi drugačen uvid v znanstvene probleme in pristope k njihovemu reševanju," je izpostavila.