Odpad, ki s svojimi nevarnimi snovmi meji na ekološko katastrofo, je za tamkajšnje revne prebivalce glavni vir dohodka. Brez zaščitne opreme razstavljajo in topijo dele odpadnih naprav. V njih so poleg ostalih kovin tudi majhne količine paladija in zlata in da pridejo do njih, sežigajo plastiko in gumo.
Nekateri prebivalci mesta so na ta način zaslužili večje vsote denarja, tako da so se lahko iz majhnega stanovanja preselili v večjega. Njihova nekdanja stanovanja pa sedaj najemajo ljudje, ki pridejo iz revnejših predelov z željo po zaslužku.
Škodljivi vplivi na zdravje
Delo z e-odpadki pa je izredno škodljivo za zdravje. Podtalnica v mestu je tako onesnažena, da ni primerna niti za higienske namene, kaj šele, da bi jo zaužili. V telesih 82 odstotkov otrok so zdravniki zasledili močno povečano koncentracijo svinca v krvi. To pa lahko negativno vpliva na njihov IQ in razvoj centralnega živčnega sistema. Povečuje se tudi število obolelih za rakom.
Raziskava Basel Action Networka: 500 milijonov odpadnih računalnikov proizvede
- 2,87 milijona ton plastike
- 717.000 ton svinca
- 1,36 milijona ton kadmija
- 862.000 ton kroma
- 287 ton živega srebra
Reciklaža e-odpadkov v Guiju je za mnoge države najcenejša rešitev, saj ne upoštevajo nikakršnih okolijskih, zdravstvenih ali zaščitnih ukrepov. Zato države, kot so ZDA in Japonska, odpadke tja vozijo kar z ladjami.
Poziv k ukrepanju
Na problematiko e-odpadkov opozarjata tudi okoljevarstveni organizaciji Greenpeace in E-takeback. Rešitev tega naraščajočega problema se še ni izkristalizirala. Organizaciji pozivata proizvajalce, da bi sami reciklirali te odpadke, ki se množijo iz dneva v dan. Hkrati naj bi se rešitve ponujale tudi v drugačnih uporabljenih snoveh. Ukrepi so nujni.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje