V zadnjih dneh so na Soncu zaznali dva zelo močna blišča. 1. oktobra se je pojavil blišč razreda X7.1, 3. oktobra pa blišč razreda X9.1. Zadnji je najmočnejši blišč tega Sončevega cikla oziroma od leta 2017. Blišča sta povezana tudi z dvema izbruhoma koronarne mase, ki potujeta proti Zemlji.

Zadnji blišč je povzročil nekaj preglavic pri radijskih komunikacijah nad Afriko in ioniziral zgornje dele ozračja, drugih posledic za naše vsakdanje življenje pa ni povzročil. Bodo pa verjetno opaznejše posledice dveh izbruhov koronarne mase. Ti bosta predvidoma ta konec tedna udarili v Zemljo in povzročili geomagnetno nevihto. Obstaja precejšnja možnost opazovanja avror oziroma severnega sija tudi v zmernejših zemljepisnih širinah.

Vrednost X9 je po lestvici ameriške vesoljske agencije Nasa najvišja mogoča – Nasa namreč razvršča izbuhe po črkah B, C, M in X, pri čemer je X najmočnejši. Vsaka črka ima podrazrede od 1 do 9. Podrobnejša razlaga je tukaj.

Ker se Sončeva aktivnost približuje tako imenovanemu "sončnemu maksimumu", ko je v 11-letnem ciklu najdejavnejše, je bilo v zadnjem obdobju že kar nekaj močnih izbruhov na površini omenjene zvezde, ki so ob trku v Zemljino geomagnetno polje poskrbeli za ples barv ne zgolj na obeh polih, ampak tudi v zmernejših zemljepisnih širinah. Po mnenju strokovnjakov se bodo izbruhi nadaljevali še prihodnjih nekaj mesecev. Vrhunec naj bi dosegli konec letošnjega leta ali na začetku leta 2025.

Sončni blišči nastanejo, ko se na območju Sonca ustvari močno krajevno magnetno polje in se nato nenadoma sprosti. Pri tem segreva in pospešuje delce snovi, vključno z atomskimi jedri, elektroni in protoni, ti pa se pogosto v ogromnem loku snovi ločijo od Sonca in odpotujejo stran, kar imenujemo izbruh koronarne mase.

Avdio: Več o vesoljskem vremenu v pogovoru s heliofizikom Primožem Kajdičem.