570-kilogramska sonda DART dimenzij 1,2 x 1,3, x 1,3 metra je v 160-metrski, 4,8-milijona tonski asteroid Dimorfos čelno trčila ponoči ob 1.14 po našem času in okoli 11 milijonov kilometrov stran od Zemlje. Trk je bil pri hitrosti 22.530 kilometrov na uro oziroma 6.2583 kilometra na sekundo, sporoča institut APL John Hopkins.

DART-ova kamera je med približevanjem gosto fotografirala. Zadnje fotografije prikazujejo Dimorfosovo površje zelo od blizu, zato je jasno, da sonda asteroida ni zgrešila, česar so se bali na Nasi. Prihod teh fotografij so v nadzornem središču bučno proslavili (v spodnjem tvitu desno). Dogodek je zatem potrdil tudi zemeljski sistem opazovalnic ATLAS (v zgornjem tvitu desno).

Med trkom je bila v bližini manjša italijanska sondica LICIACube, dimenzij 10 x 20 x 30 centimetrov in mase 14 kilogramov. LICIACube je opremljena za dvema kamerama, ozkokotno črno-belo (pankromatsko) in širokokotno barvno, s katerima je ovekovečila trk.

Dogodek je opazovalo tudi večje število zemeljskih in vesoljskih teleskopov.

Video 1: Sestavljanka DART-ovih fotografij do konca

Video 2: Nasina novinarska konferenca

Video 3: Posnetek Nasinega prenosa

Video 4: Posnetek Nasinega prenosa s komentarjem

Nasa želi izvedeti, koliko se je zaradi trka spremenila tirnica Dimorfosa, ko ta kroži okoli večjega, 780-metrskega Didimosa. Predvideva, da se bo Dimorfosovo leto, torej eno obkroženje, spremenilo za deset minut, njegova hitrost pa za manj kot milimeter na sekundo. A to so zgolj predvidevanja. Ne vemo, kakšna je gostota Dimorfosa, poroznost, trdnost in elastičnost površja, ni jasno, koliko materiala je ob trku zletelo v nebo. Nasa je predvidevala, da bo trk odnesel med 10 in 100 tonami materiala. Prve ocene bodo lahko naredili na podlagi opazovanj italijanske sonde in številnih zemeljskih satelitov. Precej boljši izračuni pa bodo nastali na podlagi opazovanj evropske sonde Hera, ki bo prispela leta 2027.

Didimos in Dimorfos sta Zemlji nenevarna asteroida in tako bo ostalo tudi po trku.

Kako preusmeriti večje nevarneže?

Nasa želi izvedeti, koliko energije je potrebne za preusmeritev bodočih asteroidov ali kometov, ki bodo Zemlji dejansko nevarni. Treba jih je ravno dovolj suniti, da švignejo mimo Zemlje namesto vanjo. Asteroidi so si sicer medsebojno različni, prav tako kometi, zato tokrat pridobljene izkušnje ne bodo nujno neposredno prenosljive na bodoče primere. A vsak podatek bo zlata vreden, ko bo nekoč treba dejansko ubraniti planet.

Nobeno znano, dovolj veliko nebesno telo nam srednjeročno ne grozi. A ne poznamo vseh, ki lahko povzročijo ogromno škode. Kilometrski asteroid lahko pobije tudi milijarde ljudi in povzroči propad civilizacije, stometrski lahko izvede pokol na gosto poseljenih območjih.

Pred leti je stometrski asteroid švignil mimo Zemlje, pa smo zanj izvedeli zgolj dan prej (poglavje 3). In nikoli ne vemo, kdaj se bo iz oddaljenega Oortovega oblaka pojavil doslej neznan komet in morda prečil pot Zemlje.

Misija DART je košček v sestavljanki planetarne obrambe. Nasa je s tem potrdila, da lahko vesoljsko sondo pripelje do natančnega, čelnega trka z asteroidom. V prihodnosti bo morala – ne le Nasa, tudi druge vesoljske agencije sveta — pripraviti precej masivnejša vesoljska plovila, ki bodo vedno v pripravljenosti na odziv. Izboljšati bo treba tudi naše opazovalne zmožnosti in neutrudno motriti nebo, da odkrijemo čim več teles Osončja in natančneje izračunamo njihove poti. Koščkov v sestavljanki je še veliko, Zemlja pa bo še lep čas relativno nebogljena.

Avdio: Val 202 se je na to temo pogovarjal z astrofizikom Tomažom Zwittrom

Poslednja fotografija:

Video 2: Esina predstavitev Here