Lunina orbita okoli Zemljine ni okrogla, ampak eliptična, zato se njena oddaljenost od zemlje spreminja. V prizemlju je našemu planetu najbližje, medtem ko se v odzemlju oz. apogeju oddaljenost Meseca od Zemlje poveča.

V ponedeljek bo prišlo skoraj do sovpadanja Lune v prizemlju in polne lune. V resnici se bo ta dan Mesec znašel v prizemlju ob 12.36, polna luna pa bo nastopila ob 13.52 po srednjeevropskem času. Mesec takrat iz naših krajev ne bo viden.

Med 1948 in 2034
Pojav superlune je še posebej zanimiv, saj je sovpadanje polne lune v položaju najbližje Zemlji precej redko. Interval med dvema zaporednima položajema Lune v prizemlju po besedah predsednika astronomskega društva Orion Igorja Žiberne namreč ni enak intervalu med dvema zaporednima polnima lunama. Nazadnje se je podoben pojav zgodil 16. januarja 1948, naslednja superluna pa bo 25. novembra 2034.

Še vedno pa bo Mesec videti za 14 odstotkov večji in 30 odstotkov svetlejši, če bo vreme jasno. "Res pa je, da oko običajno ne opazi zelo drastične razlike med običajno in superluno," je dodal Žiberna.

Obstaja tudi mikroluna
Izpostavil je še morda manj spektakularen, za opazovanje pa vseeno zanimiv nasprotni pojav, t. i. mikroluno. Gre za pojav, ko se polna luna znajde v odzemlju, od Zemlje je oddaljena 406.554 kilometrov in je zaradi tega videti manjša kot običajno. V primeru jasnega vremena bodo naslednje mikrolune v Sloveniji vidne 9. junija in 27. julija prihodnje leto.

Priložnost tudi v torek
Dan po superluni, v torek, bo Luna v času vzhoda zelo blizu Aldebarana, najsvetlejše zvezde v ozvezdju Bika, ki je brez težav vidna tudi s prostimi očmi. Zvezda Aldebaran bo nad Luno in malce desno od nje, je za lažje iskanje opazovalcem neba svetoval Žiberna.