Nova molekula, ki so jo izločili po pregledu več milijard "kandidatov", je v poskusih na laboratorijskih miših aktivirala tisti del možganov, ki zatre bolečino. A v nasprotju z morfijem in drugimi opiati pri glodavcih ni sprožila tistega dela, ki lahko zavre dihanje in ni povzročila odvisnosti, je v študiji navedla ekipa znanstvenikov z ameriških univerz Stanford, Severna Karolina in Kalifornija ter bavarske univerze Friedrich-Alexander.

Nova molekula prav tako ne povzroča zaprtja, ki je običajen spremljevalec uživanja opiatov, in ne vpliva na refleksne odzive hrbtenjače, so zatrdili znanstveniki.

Vsaj še 10 let do polic lekarn
Opij, ki ga pridobivajo iz maka, in njegovi derivati se za blaženje bolečine (in sprožanje evforičnih občutkov) uporablja že več kot 4.000 let. Morfij, derivat opija, pa tudi danes, v dobi sodobne medicine, ostaja protibolečinsko zdravilo številka ena, ko gre na primer za okrevanje po operacijah ali reševanje na bojiščih.

Sestavina bo sicer morala prehoditi še dolgo pot in premostiti nemalo ovir, preden se bo znašla na policah lekarn. Najprej je treba dokazati, da je varna za ljudi, in v kliničnih študijah potrditi, da je učinkovita. Tak proces običajno traja kako desetletje.

Nato bo treba ugotoviti tudi, ali laboratorijske miši - in ljudje - na novo zdravilo razvijejo tolerance oz. ali dolgoročno izgublja svojo učinkovitost.