Odbor DZ-ja za izobraževanje, znanost in mladino je na nujni seji na zahtevo poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica opravil drugo obravnavo novele. Na seji so se člani odbora opredeljevali do koalicijskih dopolnil, ki so upoštevala predloge zakonodajno-pravne službe DZ-ja, in jih v celoti sprejeli.

Sprememba zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, s katero bo vlada med drugim javno agencijo za raziskovalno dejavnost preoblikovala v agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, je sicer v znanstveni in akademski sferi povzročila nekaj nezadovoljstva. Visokošolski sindikati ocenjujejo, da predvidene rešitve ustvarjajo nova plačna nesorazmerja, javne raziskovalne agencije pa svarijo pred morebitnim povečanjem vpliva politike na področju znanosti in inovacij.

Znanstvenike po besedah Romana Jerale s Kemijskega inštituta skrbi, ker vlada niža izobrazbo direktorja agencije in zmanjšuje število znanstvenikov v sicer večjem upravnem odboru. "Tako agencijo morajo voditi ljudje, ki so neodvisni od politike, ki imajo neko osebno integriteto. Ne pa da jih vsaka politična garnitura, ki pride, lahko zamenja," je dejal za Radio Slovenija.

Sorodna novica Visokošolski sindikat proti noveli, ki bi "uzakonila možnosti trojnih plač" za nekatere raziskovalce

Državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo Matjaž Krajnc ob tem zagotavlja, da je vlada, ko gre za vključevanje raziskovalcev v inovacijski svet in strokovno usposobljenost direktorja agencije, znanstvenikom prisluhnila. "V predloženih dopolnilih so upoštevani predlogi zakonodajno-pravne službe DZ-ja, Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov (KOsRIS) in rektorske konference tako, da je dodan še en član njihovega predstavnika v inovacijski svet. Za direktorja agencije je dodan pogoj, da mora izpolnjevati vodstvene izkušnje na področju znanstvenoraziskovalne ali inovacijske dejavnosti," je pojasnil na seji odbora, kjer je podal dopolnilno obrazložitev k predlogu novele.

Poglavitna rešitev, ki jo prinaša ta novela, je vzpostavitev enotne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS), kar bo po njegovih besedah omogočilo učinkovitejše in doslednejše izvajanje ukrepov znanstvenoraziskovalne in inovacijske politike. Med drugim je dejal, da bo nova agencija temeljila na ločenih strokovnih organih, znanstvenem svetu in inovacijskem svetu, ki bo ključni organ za inovacijske dejavnosti, sestavljajo pa ga predstavniki različnih deležnikov inovacijskega okolja, medtem ko bodo ostali organi oz. upravni odbor in direktor skupni. V nadaljevanju je kot drugo vsebinsko točko spremembe poudaril spremembo 64. člena, v katerem se določneje definira način implementacije nagrajevanja v projektih.

Novela je po navedbah Krajnca potrebna zaradi implementacije zakonov o vladi in o državni upravi in je predvsem tehnične narave. "Tej bo sledila še ena vsebinsko zahtevnejša novela, ki bo oblikovana v skladu z dosedanjo prakso vključevanja zainteresirane javnosti v procesu oblikovanja novega besedila," je zaključil Krajnc.

Ob podpori noveli tudi številne pripombe in pomisleki

Na več pravno spornih vidikov nekaterih členov predlagane novele je v mnenju opozorila zakonodajno-pravna služba. Med drugim je ugotovila, da predlagan 18. člen širi razloge za določitev plače raziskovalcem na projektih za določen čas izven okvira sistema plač v javnem sektorju tudi za zaposlene pri javnih zavodih in za posebne projekte nacionalnega značaja. Nekatere pripombe v mnenju pa so nomotehničnega značaja in so v celoti upoštevani, je dejala Damjana Mlakar.

Državni svetnik Stanislav Pejovnik je povedal, da je novela umestna in jo v državnem svetu podpirajo. Kljub temu pa je opozoril na splošen problem drobljenja projektov do majhnih mikropodjetij, kar pomeni, da je težko doseči kritično maso za izvedbo projektov in ustvariti inovacijo. "Največ, kar smo praviloma dosegali, je bila inovacija, od invencije do inovacije pa je dolg proces, ki zahteva znatna finančna sredstva," je dejal.

Prav področje inoviranja je po besedah Gregorja Anderluha iz KOsRIS-a tisto naslednje, v katerega bodo morali "vložiti precej energije". V noveli sicer pogreša zelo dobro vsebinsko opredelitev, kaj naj bi inovacijski del v tej novi agenciji delal. Zato predlagajo, da ministrstvo čim prej razmisli o tem oz. pripravi vsebinski načrt dela agencije v smislu mehanizmov podpore razvoju inovacij, kadrovske potrebe in projekcije financiranja.

Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Peter Štih pogreša, da v upravnem odboru agencije ni vključen tudi predstavnik SAZU-ja. "To se nam zdi nerazumljivo, da najvišja znanstvena ustanova nima svojega predstavnika," je pripomnil. Tudi direktor Agencije RS za raziskovalno dejavnost Mitja Lainščak pogreša, da v novem upravnem odboru agencije ni predviden predstavnik SAZU-ja. Sicer pa so ustanovitev nove agencije z veseljem podprli, ker menijo, da je zelo pomembna za našo državo.

V nadaljevanju je Urša Opara predstavila pripombe Visokošolskega sindikata Slovenje, ki ostro nasprotuje predlagani noveli in podzakonskim aktom, s katerimi se po "hitrem postopku uvaja neposredno kršenje načela o enakem plačilu za enako delo in ustvarja nova nedopustna plačna nesorazmerja zaposlenih v javnih organizacijah".

Poslanke in poslanci bodo novelo zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti in inovacijski dejavnosti predvidoma obravnavali na prihodnji redni seji DZ-ja.