Gre za del, na katerem je bogata ognjeniška dejavnost, ki so jo sicer nakazovali že posnetki Marinerja 10 iz leta 1975, a ni bila nikoli dokazana.

Na posnetkih je mogoče opaziti vulkansko žrelo, ki je bilo preplavljen z gladko snovjo, Merkurjevo različico lave. Vesoljsko plovilo pa je odkrilo še edinstveno vulkansko žrelo, ki so ga poimenovali Pajek in ga niso opazili nikoli do zdaj, niti na drugih planetih. Leži sredi velikega žrela, ki so ga poimenovali kotlina Caloris, in je sestavljen iz več kot stotih ozkih jarkov, ki se širijo iz 40 kilometrov širokega osrednjega vulkanskega žrela.

Merkur, Soncu najbližji planet, se zaradi dolgočasne črno-bele površine pogosto primerja z Zemljino Luno. Vendar pa nove fotografije kažejo, da je planet precej barvitejši in je bil nekoč ognjeniško dejaven.