Petrač je v intervjuju povedal, da je vsak uspešen pristanek na Marsu velik zgodovinski dogodek, saj je rdeči planet kar tisočkrat bolj oddaljen od Zemlje kot Luna.

Za vse analize ima čas do septembra
Ker je Phoenix pristal blizu severnega pola planeta, ima zaradi polarnega mraza življenjsko dobo nekje do septembra, saj bo potem podnebje preveč mrzlo za njegovo delovanje. V tem času mora tako opraviti vse potrebne meritve.

Plovilo so namreč poslali na kraj, za katerega obstaja velika možnost, da ima pod površino velike količine zamrznjene vode. Ena izmed nalog Phoenixa je namreč tudi analiza vzorca, ki ga bo odvzela posebna robotizirana roka; ta lahko koplje do metra v globino.

Z odkritjem vode na Marsu bi se potrdila hipoteza, da je tam nekoč bilo mogoče organsko življenje. Voda pa je dolgoročno pomembna tudi za ljudi, saj je potem ne bi bilo treba prenašati s planeta Zemlje.

In zakaj ravno Mars, in ne kakšen drug planet? Ker naj bi bil edini planet, kjer je morebitna možnost za življenje človeka in (nadaljnje) življenje človeštva nasploh.

Fizik dr. Dušan Petrač je bil od leta 1973 zaposlen v Nasinem Jet Propulsion Laboratoriju v Pasadeni, kjer je sodeloval med drugim tudi pri poskusih na vesoljskem taksiju, letalu, ki simulira breztežnost, pri poskusih na raketah in pri projektu Terrestrial Planet Finder, v katerem so iskali planete v drugih osončjih.

Navsezadnje sodeluje tudi pri projektu Mars Science Laboratory, kjer pripravljajo nov pristanek podobnega plovila na Marsu za leto 2010. Pripravljali so pristanek na kometu, ki pa ga so zaradi finančnih težav opustili. Sicer pa tudi projekt Phoenix vodi "njegov" laboratorij.

Blaž Kosovel