V začetku februarja smo tudi mi pisali o najnovejšem odkritju na področju matičnih celic. Znanstveniki so krvne celice izpostavili stresnemu okolju in tako dosegli, da so se spremenile v matične celice. Več o odkritju si lahko preberete v našem prispevku.

Kmalu po objavi raziskovalnega dela v prestižni znanstveni reviji Nature so začele deževati kritike. Veliko znanstvenikov iz uglednih laboratorijev po svetu po navodilih iz članka ni uspelo ponoviti poskusa in spremeniti odraslih celic v matične. Avtorji članka so se na to odzvali s popravki in dopolnjenim protokolom, ki naj bi drugim raziskovalcem omogočil ponovitev poskusa.

Pred kratkim se je pojavila še ena resna težava. Članek naj bi vseboval dve sliki, ki sta kopiji slik iz doktorske disertacije glavne avtorice Haruko Obokata. V svoji doktorski disertaciji pa se Haruko Obokata ukvarja z drugačnimi celicami in drugačnimi poskusi.

Teruhiko Wakayama, strokovnjak za kloniranje z univerze Jamanaši in eden izmed avtorjev članka, je komentiral zadnje dogodke: "Izgubil sem zaupanje v članek. Trenutno je z rezultati povezanih preveč nejasnosti. Menim, da moramo počakati na več informacij."

Wakayama je pozval k preverjanju laboratorijskih dnevnikov in surovih podatkov. "Članek je treba umakniti, preveriti podatke in pripraviti nove slike tar nato dokazati, da je članek pravilen," je dodal. Tudi če so na ta način pridobljene pluripotentne matične celice resnične, vse kaže, da je tehnologija za njihovo pridobivanje izjemno zapletena ter da so zelo pomembne vse malenkosti. Zato je malo verjetno, da bo tako uporabna kot tehnologija za pridobivanje induciranih pluripotentnih matičnih celic. Mogoče je tudi, da ne bo delovala na vseh vrstah celic.

Pojavljajo se tudi teoretični dvomi. Evolucija z naravnim izborom bi teoretično morala delovati proti tako preprostemu spreminjanju celic v pluripotentne, saj bi bil tak proces škodljiv, če ne celo smrten za organizme. Če bi se ob stresu celice res tako enostavno spremenile nazaj v pluripotentne matične celice, bi se na mnogo mestih po telesu po poškodbi na primer razvili tumorji, saj je znano, da se pluripotentne celice v telesu razrastejo v tumorje, imenovane teratomi. Vendar se to ne dogaja.

To ni prva taka zgodba. Leta 2005 so korejski raziskovalci objavili članek o pridobivanju človeških pluripotentnih matičnih celic s kloniranjem v reviji Science, ki so ga nato umaknili, ker se je izkazalo, da so bili rezultati ponarejeni.

Kot kaže, bodo tudi znanstvene revije morale razmisliti o svojih uredniških politikah, ki stremijo k senzacionalizmu, ali pa bodo izgubile status uglednih svetovnih revij z naravoslovnega področja in zaupanje v to, da objavljajo dobre znanstvene članke.

Eden izmed razlogov, zakaj prihaja do takšnih dogodkov, je nedvomno sistem merjenja uspešnosti raziskovalcev, ki temelji na številu objav. Od števila objav, predvsem v visoko rangiranih znanstvenih revijah, je namreč odvisno financiranje raziskovalnih skupin.

Dr. Mojca Jež, univ. dipl. bioteh.