Zoisove in Puhove nagrade in priznanja ter priznanje ambasadorka oziroma ambasador znanosti Republike Slovenije so najvišja in najbolj prestižna priznanja v Sloveniji za izjemne dosežke na področju znanstveno-raziskovalnega dela in tehnologij, razvojne dejavnosti ter inovacij. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Zoisove in Puhove nagrade in priznanja ter priznanje ambasadorka oziroma ambasador znanosti Republike Slovenije so najvišja in najbolj prestižna priznanja v Sloveniji za izjemne dosežke na področju znanstveno-raziskovalnega dela in tehnologij, razvojne dejavnosti ter inovacij. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.

V Cankarjevem domu so podelili 15 državnih nagrad za izjemne znanstvene in raziskovalne dosežke. Prejemnikom Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj ter ambasadorki znanosti je čestital tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je poudaril pomen vlaganja v znanost in razvoj za družbeni napredek, "kajti ravno znanost in razvoj sta tisto, kar omogoča, da živimo daljše, lepše in kvalitetnejše življenje". Dodal je, da je zato vlada toliko vlagala v znanost. Kot je zatrdil, je bilo leta 2020 v celotno znanstveno-raziskovalno dejavnost vloženih 372 milijonov, letos pa je vlada za to dejavnost namenila 537. V prihodnjem letu je za znanost načrtovanih 673 milijonov in v letu 2026 v skladu s sprejetim proračunom več kot 700 milijonov evrov, je še povedal.

Sorodna novica Zoisovi nagradi za življenjsko delo Željku Knezu in Ljubici M. Umek, Puhova Igorju Akrapoviču

Veseli ga, da med nagrajenkami in nagrajenci niso le tehniki, inženirji, naravoslovci, ampak da so med njimi tudi humanisti. "Tudi humanistika je namreč sestavni del znanosti, ki pomembno prispeva k boljšemu življenju," je dejal.

Nagrade oz. priznanja sta na slovesnosti podelila predsednica odbora za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti Nataša Vaupotič in minister za visoko šolstvo znanost in inovacije Igor Papič.

Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta prejela inženir kemijske tehnologije Željko Knez in razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek, Puhovo nagrado za življenjsko delo pa Igor Akrapovič, lastnik podjetja Akrapovič.

Priznanje ambasadorka znanosti RS so za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju integrativne strukturne biologije podelili Kristini Djinović-Carugo z Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v Grenoblu.

Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.

Poleg nagrad za življenjsko delo ter priznanja ambasadorka znanosti so podelili tudi Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, ki so jih prejeli Ivan Šprajc za vrhunske dosežke na področju arheoloških in arheoastronomskih raziskav v Mezoameriki, Igor Klep za vrhunske dosežke na področju algebre in njene uporabe, Tomaž Katrašnik za vrhunske dosežke na področju simulacijskih modelov in diagnostičnih metod za elektromobilnost in Damjana Rozman za vrhunske dosežke na področju biokemije, molekularne biologije in funkcijske genomike.

Zoisova priznanja so prejeli Uroš Potočnik za pomembne dosežke na področju raziskovanja genoma za personalizirano medicino, Andreja Benčan Golob za dosežke na področju elektronske mikroskopije okolju prijaznih feroelektrikov, Lev Vidmar za odkritje novih vzorcev obnašanja večdelčnih kvantnih sistemov, Tomaž Grušovnik za pomembne dosežke na področju okoljske etike in etike živali, Mitja Lainščak za pomembne dosežke na področju srčno-žilne medicine in Vito Vitrih za pomembne dosežke na področju numerične matematike.

Puhovo nagrado za vrhunske dosežke so prejeli Matija Gatalo, Nejc Hodnik, Marjan Bele in Miran Gaberšček, in sicer za vrhunske dosežke za razvoj nove metode priprave katalizatorjev za gorivno celico. Zoisove in Puhove nagrade in priznanja ter priznanje ambasadorka oz. ambasador znanosti RS so najvišja in najbolj prestižna priznanja v Sloveniji za izjemne dosežke na področju znanstveno-raziskovalnega dela in tehnologij, razvojne dejavnosti ter inovacij.

Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.

Kot je v nagovoru dejala Marjanovič Umek, znanstveniki in raziskovalci v svetu, kjer se brišejo meje med znanostjo in psevdoznanostjo, ostajajo pogumni in zavezani visoki integriteti in etiki. Potrebujejo pa tudi državo, ki bo zagotovila pogoje za sodobno strokovno in znanstveno avtonomno raziskovanje in ki bo zgled sprejemanja političnih odločitev na podlagi znanstvenih izsledkov, je še dejala.

Višina nagrad in priznanj je letos izenačena z višino najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti, Prešernovih nagrad. Dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti so prejeli po 30.000 evrov, dobitniki Zoisovih in Puhovih priznanj pa po 10.000 evrov.