Termovizijske kamere zaznajo infrardeče valovanje, ki ga oddajajo vsi objekti s temperaturo nad absolutno ničlo, in pokažejo temperaturno sliko merjenega. Ker so temperaturne razlike oziroma pregrevanje pogosto znak napak, je termovizijska kamera postala pomemben pripomoček pri vzdrževanju in pregledovanju na številnih področjih, tudi na področju zdravstva, piše novinarka Slovenske tiskovne agencije Lea Udovč.

Ker človekov imunski sistem okužbo pogosto naznani s povišanjem telesne temperature, so številne države v času širjenja koronavirusa na svoja letališča in druge javne površine uvedle termovizijske kamere, zato da bi čim hitreje zaznale obolele in s tem preprečile oziroma omejile širjenje koronavirusa.

Povpraševanje po termovizijskih kamerah zato v razmerah pandemije novega koronavirusa strmo narašča. Zdaj jih je na trgu zaradi pomanjkanja in pretrganih dobavnih poti skorajda nemogoče dobiti, je povedal vodja kakovosti v Laboratoriju za metrologijo in kakovost ljubljanske fakultete za elektrotehniko (FE) Igor Pušnik, ki se ukvarja z umerjanjem tovrstnih kamer.

Glavne prednosti termovizijskih kamer so po njegovih besedah brezstičnost, hitro merjenje in zaznavanje razlik v temperaturi. Najpogosteje se uporabljajo v industriji, v vojski, v gradbeništvu se uporabljajo za preverjanje izolacije zgradb, v elektroindustriji pa za odkrivanje napak na mehanskih in električnih sistemih. Uporabljajo jih gasilci, meteorologi in astronomi, uveljavljene pa so tudi za zgodnje odkrivanje nekaterih bolezni. Za zajezitev okužb so jih uporabljali že v času izbruha sarsa leta 2003 in prašičje gripe leta 2009.

Laboratorij za metrologijo in kakovost svetovna referenca na področju umerjanja

Laboratorij za metrologijo in kakovost, ki deluje v okviru katedre za merjenja in robotiko na fakulteti za elektrotehniko, se med drugim ukvarja tudi z umerjanjem termovizijskih kamer, pri čemer spada v sam svetovni vrh. Hkrati tudi svetujejo, kako se optimalno uporabljajo, da dosežejo svoj namen. Umerjanje in poznavanje pravil za njihovo optimalno uporabo so namreč ključni elementi, ki zagotavljajo točne meritve. Če instrumenti niso umerjeni in so napačno uporabljeni, lahko hitro pride do odstopanj nekaj stopinj in celo več, je pojasnil Pušnik.

Umerjanje oziroma kalibracija pomeni ugotavljanje točnosti instrumenta, za kar poskrbijo usposobljeni strokovnjaki. Proizvajalci merilne opreme namreč v specifikacije instrumenta pogosto "navedejo marsikaj ter zaradi konkurence pogosto pretiravajo".

"Konkurenca sili vse, da se hvalijo z najboljšimi lastnostmi, ki pa so jih lahko dosegli v izjemno dobrih laboratorijskih razmerah, v realnih razmerah pa je treba upoštevati številne druge vplivne dejavnike," je dejal Pušnik.

Strokovnjaki Laboratorija za metrologijo in kakovost so termovizijsko kamero prejšnji teden uspešno vpeljali v podjetje Revoz, kjer so pred ustavitvijo proizvodnje dva dni nadzorovali prihode zaposlenih. Od srede, 18. 3. pa dve termovizijski kameri, ki so ju pomagali usposobiti sodelavci omenjenega laboratorija, stojita tudi pri vhodu v ljubljansko Polikliniko ter pri vhodu na oddelek za nujno medicinsko pomoč ljubljanskega kliničnega centra. V prihodnjih dneh bodo po Pušnikovih besedah postavili vsaj še eno ali dve kameri, ki jih poskušajo dobiti na trgu oziroma si jih izposoditi.

Čelni termometri "neustrezni"

Cene termovizijskih kamer se gibljejo od nekaj tisoč do več deset tisoč evrov, kar je vsaj 100-krat več kot čelni termometri, ki jih uporabljajo na slovenskih mejah. Ti so po Pušnikovih besedah "neustrezni", saj je "točnost merjenja najslabša od vseh možnih termometrov".

Čelo namreč po njegovem mnenju ni ustrezna površina za merjenje. "Ob povišani temperaturi se človek praviloma poti, kar pomeni, da se razmere na površini čela spremenijo. Ko znoj izhlapeva, se čelo hladi, zaradi česar termometer pokaže nižjo temperaturo. Poleg tega čelni termometri niso podvrženi rednemu preverjanju, zato se kupujejo na prostem trgu brez kalibracijskih certifikatov," je pojasnil Pušnik.

Po trenutnih raziskavah je najbolj optimalno mesto za merjenje telesne temperature na površini človeškega telesa notranji očesni kot, ki predstavlja najboljši približek notranje telesne temperature z najmanj zunanjimi vplivi. Kamere na letališčih, ki so uperjene v množico premikajočih se ljudi, zato točnih meritev nikakor ne morejo podati, je poudaril Pušnik, saj "v gibanju in na večji oddaljenosti ne omogočajo zanesljivih meritev temperature".

Rezultati merjenja temperature so sicer odvisni tudi od posameznikovega termoregulacijskega sistema in od zmogljivosti in ločljivosti kamere.

Pomanjkljivosti termovizijskih kamer

Kot je pojasnil Pušnik, zaradi tehnologije delovanja termovizijskih kamer te ne dosegajo primerljive točnosti kot sevalni termometri, ki pa so še manj točni kot kontaktni termometri.
Kamere so lahko zato po njegovem mnenju predvsem kot okviren "presejalni test". "Če kamera pokaže na povišano telesno temperaturo, je treba osebo obravnavati posebej in njeno temperaturo izmeriti z umerjenim kontaktnim termometrom, ki zagotavlja najtočnejše rezultate," je poudaril Pušnik.

Dodatno težavo predstavlja tudi to, da se lahko simptomi bolezni, vključno s povišano telesno temperaturo, pokažejo šele nekaj dni po okužbi s koronavirusom. V takšnih primerih so termovizijske kamere in drugi merilniki telesne temperature v prizadevanjih za omejitev širjenja koronavirusa bolj ali manj neuporabni.

Tako kot pri mnogih drugih instrumentih sta tudi pri termovizijski kameri mamljivi navidezna enostavnost uporabe in nazornost prikaza, kar pa je zelo zavajajoče, poudarja Pušnik. Uporaba kompleksnih merilnih instrumentov namreč zahteva veliko znanja in izkušenj, ki jih ni mogoče pridobiti zgolj z branjem navodil za uporabo. Na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko bodočim inženirjem "predajajo aktualna in iskana znanja iz merilne tehnike, zato so naši študentje zelo iskani v vseh panogah gospodarstva," je še dejal Pušnik.