Evropski mesec kibernetske varnosti je vseevropska kampanja, ki v ospredje postavlja osnove kibernetske higiene. V Sloveniji so tudi letos v sklopu programa osveščanja Varni na internetu spletne uporabnike ves mesec opozarjali na osnovne varnostne ukrepe, ki jih enostavno morajo poznati. Eden temeljnih ukrepov je preudarno sklepanje prijateljstev in komuniciranje na družbenih omrežjih, saj lažni profili goljufom omogočajo odlično krinko, so poudarili v SI-CERT.

Na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost poudarjajo, da se je v enem letu, med 2017 in 2018, število primerov izsiljevanja z intimnimi posnetki povečalo za kar 400 odstotkov. Letos ni opaznega upada števila žrtev. "Izsiljevanje z intimnimi posnetki ali sextortion je oblika spletne goljufije, ki se je v Sloveniji prvič pojavila sredi 2015, v zadnjem letu pa je opazen izrazit porast," so poudarili.

Sorodna novica Banke opozarjajo na lažne ponudbe kreditov na Facebooku

Slekel se je pred kamero in obžaloval

Prvi kontakt goljufa z žrtvijo je največkrat vzpostavljen na spletnem družbenem omrežju Facebook, ko neznanka z izzivalno predstavitveno sliko pošlje prošnjo za prijateljstvo in začne pogovor. Žrtev začne prepričevati, da se sleče pred spletno kamero. Ko prejme intimni posnetek ali fotografije, začne izsiljevati, da bo posnetek poslala vsem prijateljem in družini, če ji žrtev ne bo nakazala denarja. "Tukaj govorimo o zelo velikih vsotah, tudi več tisoč evrov, hkrati pa so žrtve, večinoma so to mladi moški, deležni hudih groženj in psihičnih pritiskov," so opozorili strokovnjaki.

Druga pogosta oblika čustvene manipulacije so ljubezenske prevare, kjer so žrtve večinoma ženske, finančna oškodovanja pa veliko višja. Statistika odzivnega centra SI-CERT kaže, da je povprečna žrtev ljubezenske prevare letos nakazala 12.377 evrov, lani pa je povprečno oškodovanje znašalo 9.120 evrov. In ravno pri tej obliki spletne goljufije so na SI-CERT zabeležili tudi najvišje finančne oškodovanje, kjer je žrtev goljufu v posamičnem primeru nakazala 62.000 evrov.

"Nigerijski princi" v 21. stoletju

Kriminalci, praviloma iz afriških držav, žrtve prav tako iščejo na Facebooku in Instagramu, kjer postavijo lažen profil z lepimi slikami. Pošljejo prošnjo za prijateljstvo, začnejo pogovor in razkrijejo svojo tragično življenjsko zgodbo – so osamljeni marinci, ovdoveli zdravniki z majhnimi otroki, človekoljubni delavci. Ko vzpostavijo zaupen odnos, pričnejo s prošnjami za denar. Ko je denar nakazan, sledijo vedno nove prošnje, dokler žrtev ne ugotovi, da je vse lažno.

V SI-CERT tako znova spominjajo na dva temeljna ukrepa, ki veljata na spletu: "Nikoli ne pristanite na izmenjavo intimnih fotografij in videoposnetkov z neznancem, ki ste ga spoznali na družbenih omrežjih in nikoli ne igrajte na zaupanje, ko vas neznanci prosijo za nakazilo denarja." V obeh primerih gre namreč najverjetneje za spletne goljufe, ki so zelo prepričljivi in vztrajni.