Razvil je izjemno natančno metodo za organsko mikroanalizo, s katero je bilo za analize poslej potrebno petdesetkrat manj raziskovane snovi in samo tretjina časa. Za ta dosežek, ki je omogočil hiter napredek organske kemije v 20. stoletju, je 10. decembra 1923 prejel Nobelovo nagrado v kemiji.

Friderik Pregl se je rodil leta 1869 v Ljubljani slovenskemu očetu in avstrijski materi. V letih 1880–1887 je obiskoval ljubljansko klasično gimnazijo, po maturi pa je v Gradcu študiral medicino in bil leta 1894 imenovan za doktorja
Friderik Pregl se je rodil leta 1869 v Ljubljani slovenskemu očetu in avstrijski materi. V letih 1880–1887 je obiskoval ljubljansko klasično gimnazijo, po maturi pa je v Gradcu študiral medicino in bil leta 1894 imenovan za doktorja "vsega zdravilstva". Pozneje je odšel še na podoktorski študij v Prago in gostoval v več uglednih laboratorijih po Nemčiji (Tübingen, Leipzig, Berlin). Sicer je delal kot raziskovalec in profesor na univerzah v Gradcu in Innsbrucku. Na univerzi v Gradcu je Pregl ostal celotno svojo kariero. Umrl je leta 1930 v Gradcu, kjer je tudi pokopan. Foto: Wikipedia

Kot sodni izvedenec prišel v stik z mikroanalizo

Kot je za STA pojasnil slovenski kemik, nekdanji rektor in zaslužni profesor ljubljanske univerze, Radovan Stanislav Pejovnik, se je Pregl na začetku kariere kot sodni izvedenec za kemijo ukvarjal z določitvijo sledov strupov in pri tem prišel v stik z mikroanalizo. Kmalu je namreč ugotovil, da bi bilo treba pri teh določevanjih znatno zmanjšati porabo vzorca, kar ga je vodilo v razvoj osnov za kvantitativno organsko mikroanalizo.

Za to je potreboval izredno natančno tehtnico, ki jo je izdelalo podjetje Kuhlman iz Hamburga, Pregl pa je sam izdelal vse preostale dele naprave z največjo mogočo spretnostjo in predpisal celoten postopek analize do najmanjših podrobnosti. Tako so v njegovem laboratoriju močno skrajšali čas analize in potrebno količino vzorca, je dejal Pejovnik.

Do leta 1912 je Friderik Pregl z na novo razvitimi kvantitativnimi mikroanaliznimi metodami že lahko določeval elemente, kot so ogljik, vodik, dušik in žveplo, v 5-13-miligramskih vzorcih in pozneje celo v 3-5-miligramskih vzorcih. Pozneje je svojo tehniko postopoma izpopolnjeval, tako da so za natančne meritve zadoščale vedno manjše količine materiala.

Njegova metoda je hitro postala nepogrešljiva v laboratorijih po vsem svetu in tudi današnji najmodernejši instrumenti uporabljajo podobne osnove. Univerzi v Ljubljani je leta 1925 poklonil tudi repliko svoje aparature za mikroanalizo.

V Sloveniji do 80. let slabo poznan

Čeprav je bilo Preglovo delo v znanstvenih krogih prepoznano kot pomemben prispevek, ga v Sloveniji marsikdo niti ni poznal. "Čeprav je sodeloval z Univerzo v Ljubljani in ji poklonil aparaturo, dolgo ni bil prepoznan kot 'slovenski nobelovec', saj je vse življenje deloval v Avstriji – na Univerzi v Gradcu," je dejal Pejovnik.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je zavedanje o njegovem delu močno izboljšalo. Na ljubljanskem Kemijskem inštitutu vsako leto podelijo Preglove nagrade za izjemne dosežke, za izjemno doktorsko delo ter veliko Preglovo nagrado za raziskovalno delo.

Še en nobelovec slovenskih korenin

Pregl sicer ni edini nobelovec slovenskih korenin. Leta 2016 je namreč nagrado prejel tudi slovensko-škotski znanstvenik Duncan M. Haldane, in sicer skupaj z raziskovalcema Davidom J. Thoulessom in Michaelom Kosterlitzem. Leta 2019 je Haldane prejel tudi slovensko državljanstvo. Je tudi častni član Inženirske akademije Slovenije in SAZU-ja.