Največ, kar 11 % okuženih računalnikov, je okužil črv Bugbear.B, le malo manj pa črv Klez.I in trojanski konj PSW.Bugbear.B, ki sta prizadela približno osem odstotkov računalnikov.

Črv Bugbear.B je lani prizadel največ računalnikov. To bi lahko pojasnili z njegovo sposobnostjo množičnega razširjanja in izkoriščanja ranljivosti v brskalniku Internet Explorer. Klez.I., ki je bil prvič odkrit že aprila 2002, je tudi letos povzročal veliko težav. To gre pripisati različnim dejavnikom, vključno z njegovo sposobnostjo samodejnega zagona, uporabo t. i. tehnik socialnega inženiringa in sposobnostjo, da ostane neopažen. Trojanski konj PSW.Bugbear.B je tesno povezan z Bugbearom.B, ki tega trojanca pravzaprav naloži na računalnik.

Po številu okužb jim sledijo še črvi Blaster, EnerKaz, Bugbear in Bugbear.B.Dam ter polimorfičen virus Parite.B. Blizu petih odstotkov okuženosti računalnikov se na lestvici pojavlja še virus Mapson, ki se širi prek elektronske pošte ter programa MSN Messenger in aplikacij P2P.

Malomarnost uporabnikov kriva za številnost okužb
Veliko računalnikov nima nameščene nikakršne protivirusne zaščite, če pa jo že imajo, že dolgo ni bila posodobljena. Dejstvo, da je veliko virusom uspelo izkoristiti ranljivost programske opreme, nameščene na računalnikih, vodi do sklepa, da mnogo uporabnikov še vedno ne namešča popravkov, ki jih izdajajo proizvajalci programske opreme. Tako lahko črvi, kot je Klez.I, še naprej izkoriščajo ranljivost, ki je bila odkrita že pred časom.