Visto lahko opišemo kot naravno evolucijo že pet let in pol starih Windowsov XP. Revolucionarnih novosti, kakršne so uporabnike pričakale ob prehodu iz stare, "milenijske" izdaje Windowsov na XP-je leta 2001, pri Visti ne boste našli. Zato tudi ključno vprašanje, ali se izplača vlagati v nadgradnjo, nima jasnega odgovora, saj je odvisno od posameznega računalnika.

V prvem delu praktičnega preizkusa se bomo osredinili na strojni del. Drugi del, ki bo objavljen 23. marca, pa bo predstavil delovanje slovenskega uporabniškega vmesnika operacijskega sistema.

Ključni segment: kupci novih računalnikov
Microsoft ob predstavitvi Viste sploh ni skrival, da ne računa na prav veliko prodanih različic Viste "v škatli", torej kot samostojen operacijski sistem. Večina Vist bo do uporabnikov prišla skupaj s strojno opremo, na primer z nakupom novega računalnika, kot različica OEM. Microsoft je tako ubil dve muhi na en mah: prihodnost Viste med operacijskimi sistemi ni ogrožena, saj bo z menjavami računalnikov njen delež nenehno rasel, po drugi strani pa se velikanu iz Redmonda ni treba pretirano soočati z negodovanjem uporabnikov, ki bodo imeli težave z gonilniki za starejšo strojno opremo.

Filozofija je preprosta: komponente novih računalnikov so vse že "Vista ready", če pa vztrajate pri nameščanju Viste na vaš nekaj let star računalnik in imate posledično kup težav z nedelujočimi komponentami, pa je to vaša težava. Microsoft namreč jasno sporoča, da merijo predvsem na uporabnike novih sistemov. In teh ni malo. Samo v Sloveniji bo letos prodanih okoli 150 tisoč novih računalnikov, od tega po pričakovanjih Microsofta dve tretjini z Visto. En izvod smo dobili v roke v MMC-ju in ga preizkusili za vas.

Ko slovenščina povzroča težave
Namestitev Viste je mogoča na dva načina. Prvi je nadgradnja zdajšnjega operacijskega sistema. V tem načinu ohranite vse programe, nastavitve in datoteke, zato je najbolj priročna za neizkušene uporabnike. Druga možnost pa je instalacija popolnoma novega, deviškega operacijskega sistema, ki bo od vas zahteval nekaj ur dela, da si boste znova namestili priljubljene programe in vse skupaj prilagodili svojim potrebam.

Bolje bi bilo napisati, da naj bi bila namestitev mogoča na oba omenjena načina. V resnici je samo na enega: kot instalacija popolnoma novega operacijskega sistema. Slovenska Vista namreč ne mara angleške različice XP-jev in potarna, da "nadgradnje ni mogoče zagnati, ker je vsebina na namestitvenem DVD-ju napisana v jeziku, ki je drugačen od jezika v računalniku". Ker XP-jev v slovenščini nikoli ni bilo (obstaja le dodatek, ki posloveni uporabniški vmesnik, kar ni enako lokalizaciji celotnega OS-ja), slovenske Viste ne morete zagnati na način nadgradnje.

Marsikateremu proizvajalcu strojne opreme je podpora deveta briga
Največja težava novega operacijskega sistema so gonilniki za vgrajeno strojno opremo. In to tolikšna težava, da bo večina uporabnikov, ki ne pristajajo na filozofijo "ob izidu novega OS-ja gremo po nov računalnik", pri Visti obupala. Če uporabljate eksotičen hardver, na nameščanje 64-bitne različice Viste kar takoj pozabite. Imate skoraj 100-odstotno možnost, da vsaj ena komponenta na njej ne bo delovala. Pri 32-bitni različici so razmere malo boljše, nikakor pa ne zadovoljive. Večina resnih proizvajalcev strojne opreme sicer že ponuja gonilnike za Visto, težava pa je v tem, da zgolj za najnovejše izdelke. Za tiste malo starejše ste odvisni od dobre volje podjetja, ki vam je komponento izdelalo. In kot bi lahko parafrazirali gospoda Murphyja, boste v vašem računalniku gotovo našli kos strojne opreme, za katerega proizvajalec nima Vistinih gonilnikov.

Težava 1: Skener
Praktičen MMC-jev preizkus je pokazal, da z Visto lahko takoj pozabimo na skeniranje. Naš popolnoma spodoben Canonov bralnik (skener) je odpovedal poslušnost. Gonilnikov za naš model na Canonovi strani preprosto ni. Obstajajo sicer za njihove novejše modele, a nam to bolj malo pomaga, saj preizkušeno ne delujejo. Porabili smo skoraj uro, da bi bralnik "oživeli" vsaj z XP-jevimi gonilniki (ti včasih delujejo pod Visto), a žal brez uspeha. Nastala je dilema: ali gre od hiše bralnik ali Vista? Odgovor si lahko mislite.

Težava 2: Wlan
Druga težava je nastala z brezžično mrežno kartico. Po namestitvi sama od sebe ni delovala. Poskusimo srečo na spletni strani proizvajalca. Zaman - ponujajo nam gonilnike za prazgodovinske Windowse 98 pa vse do XP-jev, vendar Viste ni na seznamu. Večina manj veščih uporabnikov bo tukaj obupala in se znova znašla pred dilemo, kaj bo šlo od hiše. No, na srečo pa se da večino brezžičnih kartic obuditi k življenju tudi z gonilniki proizvajalca čipovja. Srečo poskusimo še na njihovi spletni strani, in kaj zagledamo - gonilnike za Visto!

Po namestitvi se je izkazalo, da je bilo veselje le prehitro. V brezžična omrežja smo se lahko povezali, vendar so bili gonilniki očitno napisani tako na hitro, da je bil proizvajalec zadovoljen že zgolj s tem, da njegova strojna oprema pod Visto deluje. In nič več. Izgubili smo eno najprivlačnejših lastnosti našega čipovja: delovanje v načinu SoftAP. Pod Visto te možnosti preprosto ni več. Ker presodimo, da brez te lastnosti nočemo živeti, smo spet pred dilemo, ali bomo od doma nagnali WLAN-kartico ali Visto? Tudi tu si odgovor lahko mislite.

Težava 3: TV-kartica
Uporabniki, ki si radi pogledajo kakšno oddajo na televiziji, pa sprejemnika nimajo v bližini, so bili veseli iznajdbe TV-tunerjev za računalnike. Vista v različicah z Media Centrom ponuja ogled televizijskih programov brez posebnega napora. Težava je v tem, da je pri podprtih napravah očitno zelo izbirčna. Našega TV-sprejemnika, čeprav ga je izdelalo eno največjih podjetij v panogi, ne podpira. Tako očitno ne bo nič z Media Centrom. Sprejemnik sicer deluje z lastnimi gonilniki, vendar grenak priokus ostaja, saj uporabnik ne bo mogel izkoristiti vseh možnosti Media Centra.

Pohvalno je, da je Microsoft težave z gonilniki predvidel vnaprej in zato spisal priročen program, ki preveri stanje vašega računalnika in vas opozori na morebiti nedelujoč hardver. Imenuje se Vista Upgrade Advisor . Svetujemo vam, da se prehoda na nov operacijski sistem lotite samo, če vam Microsoftov Svetovalec to dovoli. V nasprotnem primeru ste obsojeni na iskanje gonilnikov in škrtanje z zobmi. Težava je v tem, da je Svetovalec precej konservativen in je našemu sistemu z dvojedrnim procesorjem svetoval samo najosnovnejšo različico Vista Home Basic. Kaj natančno mu ni bilo všeč, ne vemo, saj z izjemo treh gonilnikov, ki za samo delovanje OS-a niso nujno potrebni, presegamo vse strojne zahteve.

Imate dovolj hiter računalnik?
Poleg gonilnikov je za delovanje operacijskega sistema izjemno pomembna tudi zmogljivost vašega računalnika. Microsoft je vložil veliko naporov v gradnjo očesu prijaznega uporabniškega vmesnika Aero, vendar na račun višjih strojnih zahtev. Ena najpomembnejših zahtev je zadostna količina delovnega pomnilnika. Poganjanje Viste z manj kot gigabajtom rama bo bolj podobno mazohizmu kot resnemu delu, saj bo že ob zagonu večina delovnega pomnilnika porabljena. Če se boste lotevali zahtevnejših operacij, kakršna je obdelava videa, razmislite o najmanj dveh gigabajtih. Svoje k hitrejšemu delovanju sistema doda tudi hiter trdi disk, potrebovali pa boste tudi sodobno grafično kartico (128 MB rama, podpora DirectX 9 in Pixel Shader 2), če želite uživati v vseh vizualnih bombončkih (transparenca ipd.), ki jih Vista omogoča. Microsoft sicer trdi, da bo Vista delovala tudi na računalniku z zgolj 512 MB rama, s katero koli grafično kartico zdajšnjega tisočletja in z 800 megaherčnim procesorjem. Najbrž je to res, vendar se je treba vprašati, kako bo delovala. Skratka, pozabite.

Microsoft je v Visto vgradil tehnologije z visokoletečimi imeni, kot so ReadyBoost ali SuperFetch, ki naj bi z optimizacijo uporabe pomnilnika pospešile delovanje sistema. Žal kakšnega bistveno hitrejšega delovanja sistema v primerjavi z XP-ji nismo opazili. Vendar sistem ni deloval niti počasneje, kar je pohvalno. Največja zahvala za to gre verjetno zadostni količini delovnega pomnilnika in na novo nameščenemu OS-u.

Naše mnenje po koncu hardverskega dela preizkusa Viste
Če imate sodoben računalnik, ki se ponaša z vsaj enim gigabajtom rama, in so proizvajalci vaše strojne opreme že napisali gonilnike zanjo, potem s tehničnega vidika ni nikakršne ovire za prehod na Visto. Ta je še toliko bolj smiseln zaradi njene povečane varnosti in novih zmogljivosti, ki jih nov operacijski sistem prinaša. Če pa ste med tistimi, ki vam preglavice povzroča že samo iskanje in nameščanje gonilnikov, ali niti ne poznate proizvajalca kartice v vašem računalniku, ostanite raje pri preizkušenem in dobro podprtem operacijskem sistemu.

V drugem delu preizkusa, ki ga bomo objavili v petek, si preberite vtise, ki smo jih dobili pri delu z novim slovenskim uporabniškim vmesnikom Viste.

Robert Schmitzer / RTVSLO