V samo nekaj milijonih let se je ta gen pri ljudeh razvil kar 70-krat hitreje kot drugi geni. V tem času je možganska skorja pridobila trikrat večjo maso. Gen se je pojavil pred 300 milijoni let, poleg sesalcev pa ga imajo tudi ptiči. Znanstveniki so ugotovili, da je področje HAR1 pri piščancih in opicah mutiralo le dvakrat, v nekaj milijonih let, odkar sta se ločili evolucijskih poti opic in človeka pa je področje mutiralo kar 18-krat.

Znanstveniki menijo, da je hitrejši razvoj gena pri ljudeh posledica stresa, ki so ga ljudje doživeli zaradi sestopa iz drevesa in hoje po dveh nogah. Prepričani so, da gen ni posledica naravnega razvoja, ampak da je svojevrstna mutacija odgovor na stresno situacijo.

Vseh učinkov gena, ki postane dejaven, ko ima zarodek 7 tednov, in ugasne v starosti 19 tednov, znanstveniki še ne znajo pojasniti, prepričani pa so, da je eden izmed ključnih genov za razvoj možganske skorje.

Gen deluje na možgansko skorjo, ki uravnava procesiranje informacij in govorjenje.