Ruski znanstveniki so se pred dnevi pohvalili, da so dosegli pomemben tehnični napredek pri razvoju baterij na jedrski pogon za uporabo v medicinske namene. Uspelo jim je, da so mogoč vir energije, radioaktivni izotop nikelj-63, v plinski centrifugi obogatili na več kot 69 odstotkov. To so pred kratkim v Moskvi sporočili iz ruskega proizvajalca gorivnih celic v državni lasti TVEL.

Rusi sicer niso prvi, ki želijo uporabljati jedrsko energijo tudi zunaj jedrskih elektrarn. Znani so denimo primeri poskusa izdelave jedrskega avtomobila ali pa prave mini jedrske elektrarne kot igrače, je poročala nemška tiskovna agencija DPA.

Prednost baterij na jedrski pogon je v tem, da imajo dolgo življenjsko dobo, do 50 let, in komaj zahtevajo vzdrževanje. Elektrika v njih pa ne nastaja kot v jedrskih elektrarnah med jedrsko cepitvijo, pač pa z naravnim razpadanjem umetnih radioizotopov, kot so nikelj-63 ali tritij. Z zdravstvenega vidika velja postopek za neškodljiv, saj pri njem ne nastaja nikakršno nevarno sevanja žarkov gama. Za vgradnjo v srčni spodbujevalnik pa zadošča že velikost le nekaj milimetrov.

Brez škodljivega sevanja žarkov gama

Od stopnje obogatenja izotopa je odvisna življenjska doba baterije. Še letos naj bi v znanstvenem središču v sibirskem mestu Zelenogorsk dosegli obogatenje nad 80 odstotkov, so sporočili iz TVEL.

Nikelj, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni, je kovina. Umetno proizvedeni izotop Ni-63 ima razpolovni čas 100 let. Razpade v "nežno beta sevanje brez škodljivega sevanja žarkov gama", so pojasnili v TVEL. Za zaščito pred temi žarki zadošča "že preprosta plastična embalaža". Baterije so zato primerne tudi kot vir energije v medicinskih napravah. Baterije, ki se danes uporabljajo v srčnih spodbujevalnikih, pogosto trajajo le pet do deset let ‒ odvisno od tega, kako pogosto se naprava aktivira.

Prve baterije že sredi 70. let 20. stoletja

Ideja srčnih spodbujevalnikov na jedrski pogon ni nova. Že sredi 70. let prejšnjega stoletja so nekaterim bolnikom v ZDA, pa tudi v Evropi, vgradili baterije z izotopom prometij-147. Vendar pa so takrat težave povzročale njihova velikost, pa tudi življenjska doba in zaščita pred sevanjem.

Ameriška vesoljska agencija Nasa že dolgo uporablja baterije na jedrski pogon. Gre za t. i. baterije RTG (radioizotopske termoelektrične generatorje), ki služijo kot vir energije za objekte v vesolju. Pri tem se večinoma uporablja plutonij-238, ki oddaja zelo močne žarke alfa. Tovrstne baterije je uporabljala tudi nekdanja Sovjetska zveza, in sicer za svetilnike in druge oddaljene objekte.