Ameriška vesoljska agencija Nasa je sporočila, da je satelit UARS v Zemljino atmosfero vstopil okoli 7. ure po srednjeevropskem času, kar je pozneje od predvidenega, saj se je njegova hitrost med spuščanjem vseskozi zmanjševala. Ker je med tem ves čas spreminjal tudi smer, še ni jasno, kam je treščil.

Nasa še vedno preučuje, kam so ostanki 20 let starega satelita, ki je meril približno 30 kvadratnih metrov in tehtal skoraj šest ton, padli. Ostanki naj bi na svoji poti preleteli območje Kanade, Afrike, pa tudi Tihega, Indijskega in Atlantskega oceana.

Med padanjem satelit skoraj v celoti zgorel
Satelit je leta 1991 v Zemljino orbito poslal raketoplan Discovery, nad Zemljo je krožil na višini nad 600 kilometrov in meril ozonsko plast Zemljine atmosfere. Leta 2005 mu je zmanjkalo goriva, zato se je iztiril iz svoje orbite in začel padati proti Zemlji. Med padanjem skozi Zemljino atmosfero naj bi satelit skoraj v celoti zgorel, razpadel pa naj bi na približno 20 kosov, ki pa bi lahko skupaj tehtali tudi okoli pol tone.

"Verjetnost, da bo padec satelita povzročil žrtve ali materialno škodo, je zelo majhna," so zapisali na Nasini spletni strani in ob tem dodali, da je verjetnost, da bi razbitine satelita zadele kakšnega prebivalca 1 : 3.200. Kljub temu raziskovalci vesolja niso bili povsem mirni, saj so satelit UARS izstrelili leta 1991, ko še ni veljalo pravilo, da morajo satelite in druge predmete v vesolje nameščati tako, da ob morebitnem padcu verjetnost poškodbe ljudi ne bo večja od 1 : 10.000.

Ostanki satelitov pogosto padajo na Zemljo
Padci ostankov satelitov na Zemljo so sicer dokaj pogosti, saj se zgodijo približno enkrat letno. 135-tonska odslužena vesoljska postaja Mir je leta 2001 padla v Tihi ocean, 100-tonski Skylab pa je leta 1979 padel v morje blizu Avstralije, posamezni delci pa so zadeli tudi kopno. UARS je bil največji satelit, ki je v zadnjih treh desetletjih padel na Zemljo.