Slovenski znanstveniki so na veliko področjih v svetovnem vrhu, javnost pa o tem ne ve prav veliko. Kdo pozna Damjana Miklavčiča z ljubljanske fakultete za elektrotehniko (FE), ki je v Slovenijo prinesel elektroporacijo, Luko Snoja z Instituta Jožefa Stefana (IJS), ki veliko dela na raziskovalnem fuzijskem reaktorju JET v Veliki Britaniji, Gorana Dražiča, ki na Kemijskem institutu (KI) in IJS-ju preučuje atomsko strukturo materialov, Marka Topiča, strokovnjaka za sončne celice prav tako s FE-ja, Leona Cizlja z IJS-ja, ki pravi, da je jedrska energija tudi v prihodnosti nepogrešljiva, in Romana Jeralo s Kemijskega inštituta , ki s svojo ekipo študentov že več let po vrsti zmaguje na uglednem tekmovanju na univerzi MIT v ZDA. Njih in njihove dosežke smo lahko spoznali v prvem ciklu predavanj Znanost na cesti, ki je potekal junija v galeriji Kresija v Ljubljani.
Če gora ne pride k Mohamedu …
‘’Slovenska znanost je verjetno preveč zazrta sama vase in znanstveniki premalo povemo v javnosti o svojih dosežkih,’’ razmišlja pobudnica predavanj Znanost na cesti Saša Novak z IJS-ja. Obenem pa je v letih svojega delovanja opazila, da znanost nima pravega ugleda v slovenski javnosti.
Svojo idejo je uresničila pod okriljem Slovenskega akademijskega tehniško-naravoslovnega društva Satena in k sodelovanju povabila slovenske znanstvenike in novinarje kot moderatorje predavanj. Zanimivo je, da so se tako predavatelji kot novinarji z veseljem odzvali na povabilo.
In zakaj znanost na cesti? Po mnenju Novakove mora znanost k ljudem, saj ljudje ne bodo prišli k znanstvenikom. Z obiskom predavanj organizatorji še niso zadovoljni, vendar opažajo, da predavanja postajajo prepoznavna in vedno bolj obiskana. Počasi se potrjuje domneva, da znanost ljudi zanima, če jim jo le pravilno predstavijo.
Nocoj se tako začenja drugi cikel predavanj, tokrat v Kavarni Union. O genskem dopingu se bosta pogovarjala Lovro Žiberna z ljubljanske medicinske fakultete in novinarka TV Slovenija Andreja Okorn.