Planet, ki smo ga imeli Slovenci priložnost poimenovati, je oddaljen 446 svetlobnih let in je po podatkih Nase plinski velikan z maso skoraj dveh Jupitrov in pol. Njegovo uradno ime je in bo: WASP 38 b - Iztok, je za TV Slovenija poročal novinar Nejc Krevs.

Poimenovali smo lahko tudi njegovo matično zvezdo, ki je rumeno-bela pritlikavka (tip F). Je torej nekoliko masivnejša in toplejša od Sonca. Odslej se uradno imenuje WASP 38 b - Irena.

Planet je zelo blizu zvezde, zgolj 11 milijonov kilometrov stran (razdalja med Zemljo in Soncem je 150 milijonov kilometrov). Na njem mora biti peklensko vroče. Možnost življenja, vsaj kot ga poznamo mi, je nična.

Planet zvezdo obkroži enkrat na 6,9 našega dneva. Nahajata se v ozvezdju Herkula.

Natečaj je organizirala Mednarodna astronomska zveza (IAU) ob svoji stoti obletnici. Več kot sto sodelujočim državam je dodelila nabor še nepoimenovanih eksoplanetov, to je planetov zunaj domačega Osončja.

Pri nas so predlogi romali na ekipo Portala v vesolje. Prejeli so 386 predlogov, od katerih jih 73 ni izpolnjevalo vseh pogojev. Med njimi je strokovna komisija najprej naredila ožji izbor 12 predlogov in nato izbrala tri finaliste, ki so jih poslali v končni izbor IAU-ja, je pojasnila članica komisije Katja Bricman z Univerze v Novi Gorici.

Slovenski predlogi so bili Morana za planet in Kresnik za zvezdo, Apis za planet in Tilia za zvezdo ter zmagovalna kombinacija Iztok in Irena.

Komisijo je prepričala kombinacija Apis - Tilia, kar sta latinski besedi za čebelo in lipo, simbola slovenstva. A ker je tako že poimenovan neki asteroid, je predlog odpadel. Tako sta v ospredje prišli imeni Irena - Iztok, ki izhajata iz literarnega dela Pod svobodnim soncem avtorja Frana Saleškega Finžgarja.

Predlog je podal Samo Košmrlj, fizik in po lastnih besedah navdušenec nad vesoljem od malih nog. Finžgarjev roman je zanj "ena največjih slovenskih knjig".

Na tiskovni konferenci, o kateri poroča Slovenska tiskovna agencija, je prek videopovezave nastopil odkritelj eksoplaneta David Brown z Univerze v Warwicku. Poudaril je, da je bil WASP 38 b eden prvih odkritih v projektu WASP (Wide Angle Search for Planets).

Dunja Fabjan z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko pa je poudarila, da je slovensko poimenovanje planeta in njegove zvezde pomembno, ker je "možnost, da se zapišemo v nebo", hkrati pa tistim, ki se ukvarjajo z astronomijo, omogoča, da o tem področju spregovorijo in ga približajo javnosti.

Do zdaj je človeštvo odkrilo 4.150 zunajosončnih planetov, ki se nahajajo v 3.083 planetarnih sistemih, od tega 675 večplanetarnih, kažejo podatki The Extrasolar Planets Encyclopaedia.

Tabela: Še imena iz nekaterih drugih držav

Video: Posnetek mednarodne tiskovne konference