Slovensko veleposlaništvo v Washingtonu in Združenje v tujini izobraženih Slovencev VTIS sta priredila šesto predstavitev slovenske znanosti in izobraževanja, tokrat z izjemnim osrednjim gostom, Nobelovim nagrajencem za fiziko Duncanom Haldanom, ki je po materini strani Slovenec.

Za uspeh so potrebni odprtost, zanimivost, prodornost in osebni stiki. Ter seveda ljudje, ki so ogromno dosegli. Dr. Haldane, profesor z univerze Princeton, ki je pred tremi leti dobil Nobelovo nagrado za fiziko, je občinstvo na slovenskem veleposlaništvu nagovoril s predavanjem o kvantni mehaniki.

"Fiziki so koristni za marsikaj drugega zunaj ozkega področja. Morda so se lotili fizike, ker so sanjali, da bodo sledili Einsteinu in odkrili skrivnosti kvantne gravitacije ali kaj podobnega, ampak stvarnost jih pripelje do določene točke," je za RTV Slovenija izjavil profesor Haldane, zadovoljen, da fizika zanima vse več študentov. Na Princetonu jih je že skorajda preveč.

Beg možganov

Moderatorko pogovora, profesorico fizike na Univerzi v Pennsylvaniji Mirjam Cvetič, je stvarnost usmerila prav v te Einsteinove sledi. "To je področje teorijske fizike, fizike visokih energij," je dejala.

Med izseljenci, ki so vsak v svojem času del tako imenovanega bega možganov, se nenehno zastavlja vprašanje, kam oditi, kje ostati ali se morda vrniti v domovino. Profesor Haldane, po materi Slovenec, po očetu Škot, ni pravzaprav nikoli delal v domovini, v Združenem kraljestvu. "Kot znanstveniku mi ni najpomembnejša plača, ampak sredstva za podporo postdoktorskih raziskovalcev, študentov in tako naprej."

Majhna država potrebuje svojo nišo

"Jaz mislim, da si mora Slovenija prizadevati, da bo zanimiva za nove ideje, za nova znanja. Ne glede na to, ali bodo ti inovatorji tujci ali pa Slovenci," meni Vid Čibej, predsednik ameriške veje Združenja v tujini izobraženih Slovencev VTIS.

"Majhna država mora imeti svojo nišo, nekaj, v čemer ste resnično vrhunski. Pri tem seveda lahko zelo pomaga Evropska unija s financiranjem," poudarja Nobelovec Haldane.

"Mislim, da bi pri meni osebno to, kar sem dosegla v ZDA, zelo težko dosegla v Evropi," pa je prepričana profesorica Cvetič. Združene države Amerike so namreč cilj, kamor možgani bežijo. Z odličnimi raziskovalnimi možnostmi in stabilnim financiranjem raziskovalnih projektov.