Ketamin za zdravljenje depresije že uporabljajo v ZDA, medtem ko v Evropi še ne. Prav odkritje mehanizma delovanja tega zdravila, ki ga pri nas za zdaj uporabljajo predvsem kot anestetik v medicini in veterini, bo po besedah soavtorja študije Roberta Zorca skrajšalo pot do tega, da bi bilo lahko tudi v Evropi hitro dostopno kot antidepresiv.

"Da pride zdravilo na trg, da ga začnejo predpisovati zdravniki, je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki pa temeljijo tudi na poznavanju mehanizma delovanja," je pojasnil Zorec na novinarski konferenci na medicinski fakulteti.

Kdaj bi bil ketamin lahko na trgu tudi v Evropi, tako ni moč natančno odgovoriti. Po navedbah Zorca mora najprej neka farmacevtska družba vložiti prošnjo za pridobitev dovoljenja za distribucijo ketamina za ta namen, kar je tudi stvar "ekonomske farmacije". "Predvidevam, da je to zdravilo zelo poceni, pridobiti dovoljenje za promet z njim, pa ne," je dejal.

Kako deluje novodkriti mehanizem?

Razlika med ketaminom in drugimi zdravili za zdravljenje depresije je v mehanizmu delovanja. Medtem ko drugi antidepresivi učinkujejo v nekaj tednih, ketamin deluje precej hitreje, v nekaj urah. Le en odmerek ima zelo ugodne in dolgotrajne učinke pri zdravljenju depresivnih motenj.

"Klasičen antidepresiv deluje na receptorske molekule, na transporterje, v membrani, naše raziskave pa kažejo, da ketamin deluje mimo teh receptorjev, na okolico receptorjev, to delovanje pa je hitro in se manifestira na ravni pacienta kot izboljšanje v dveh urah," je pojasnil Zorec.

Psihiatrija pokazala veliko zanimanje

Odkritje slovenskih znanstvenikov je vzbudilo izredno zanimanje v psihiatriji, saj učinkovitih, hitro delujočih antidepresivnih zdravil ni na razpolago. Kakšen je mehanizem antidepresivnega delovanja ketamina, ki se uporablja tudi rekreativno kot prepovedano mamilo, ni bilo jasno.

Višji znanstveni sodelavec v laboratoriju na medicinski fakulteti Matjaž Stenovec je danes pojasnil, da je odstotek oseb, ki oboleva za depresijo, v Sloveniji v porastu. Po podatkih raziskave, ki so jo opravili, v Sloveniji za depresijo oboleva 14,5 odstotka odraslih, medtem ko podatki raziskave med zdravniki družinske medicine kažejo, da so depresijo diagnosticirali pri 5,7 odstotka oseb. Na podlagi samoevalvacijskih vprašalnikov pa se je za depresivne opredelilo 9,4 odstotka oseb.

Depresija v Sloveniji v porastu

"Čez palec to pomeni, da v Sloveniji trenutno za depresijo boleha eden od devetih odraslih," je povedal Stenovec. Trend je po njegovih besedah v porastu, kar je zaskrbljujoče in bi veljalo razmišljati o tem, da ga obrnemo na bolje, ali vsaj dosežemo umirjanje rasti. Za primerjavo, v ZDA je delež obolelih odraslih za depresijo nižji, 7,1 odstotka.

Vzroki za depresijo so po njegovih besedah kompleksni in heterogeni, enoznačno jih ni možno opredeliti. Na to vplivajo življenjske razmere v najširšem smislu, med drugim socialni in ekonomski status, izobrazba in celo rasne razlike. Kot je pojasnil Stenovec, je v ZDA po raziskavah najmanj depresivnih temnopoltih Američanov, presenetljivo visok je delež depresije med belopoltimi.