30-minutno izstrelitveno okno se bo odprlo ob 14.00 po našem času. Izstrelitev bo potekala z Boca Chice v Teksasu, ZDA, predvidoma ob 14.25.
Naslednje okno se odpre čez predvidoma 48 ur.
Video: SpaceX-ov neposredni prenos
Video 2: Alternativni prenos
Starship je največja, najsilnejša in najzmogljivejša raketa vseh časov. Povrhu je v celoti načrtovana kot večkrat uporabna. Pristajali bosta tako prva stopnja, mogočni Super Heavy, kot druga stopnja, vesoljsko plovilo Starship.
SpaceX je trenutno v testni kampanji, ko s pogostimi izstrelitvami išče napake in sproti izboljšuje raketo.
Načrt tokratnega poleta je podoben prejšnjemu, a z eno pomembno razliko. Super Heavy se predvidoma ne bo spustil do vodne gladine, ampak se bo vrnil do izstrelišča. Tam ga bosta – če bo šlo vse po načrtu – v zraku ujeli veliki mehanični roki, imenovani Mechazilla, in ga položili na izstrelitveno stojalo. Česa takega ni poskusil še nihče v zgodovini, zato bo dogodek vreden spremljanja.
Obstaja verjetnost, da poskus spodleti. V tem primeru bi lahko nastalo obsežno uničenje na izstrelišču, kar bi program precej upočasnilo. Manever je tako precejšnje tveganje za podjetje.
Druga stopnja Starship bo po ločitvi nadaljevala pot v vesolje in nato proti Indijskemu oceanu. Pot je načrtovana tako, da bo Starship v vsakem primeru padel v morje, tudi brez dodatnega prižiga motorjev v vesolju – česar tako ali tako ne bo. Tako kot zadnjič bo poskusil opraviti "pristanek" na vodni gladini. Med približevanjem morju se bo obrnil navpično, prižgal motorje in nad vodo kratko polebdel.
SpaceX poudarja, da je vrnitev Super Heavyja zgolj možnost. Izvedli jo bodo, če bodo za to izpolnjeni vsi pogoji – več tisoč jih je –, ki jih bo preveril tako računalnik na krovu kot vodja poleta v nadzornem središču. V nasprotnem primeru bo Super Heavy privzeto izvedel "pristanek" na vodni gladini.
Bill Gerstenmaier, podpredsednik SpaceX-a za področje zanesljivosti, meni, da bo poskus uspel. Super Heavy je namreč na četrtem poletu "pristal" z natančnostjo pičlega pol centimetra, je navedel po poročanju medija SpaceNews.
Gerstenmaier je Nasin veteran, za agencijo je delal štiri desetletja in od tega 15 let upravljal vesoljske polete s posadko. Velja za enega najvplivnejših in kredibilnih ljudi tega področja.
SpaceX je letos opravil veliko popravkov in nadgradenj tako na pristajališču kot na sami raketi. Največja sprememba je na vesoljskem plovilu. Toplotni ščit Starshipa so oblikovali na novo: ima preoblikovane ploščice, dodatno ablativno plast in še več zaščite pri zakrilcih.
Raketa Starship je do zdaj štirikrat poletela. Na prvem poletu je eksplodirala še pred ločitvijo stopenj, nato pa se je na vsakem naslednjem izkazala za ščepec bolje. Na zadnjem sta tako Super Heavy kot Starship nadzorovano dospela do vodne gladine, in to kljub odpovedi toplotnega ščita na Starshipu, zaradi česar je razpadalo eno od usmerjevalnih zakrilc.
V pripravah na lunarne misije
Če bo tokratni, peti polet uspel, potem bomo na prihodnjem najbrž videli poskus orbitalnega poleta, kjer bo vesoljsko plovilo Starship obkrožilo Zemljo. Kmalu zatem bodo morali zagristi v precej nezrelo jabolko: dotakanje goriva v vesolju.
Starship je namreč uradni Nasin pristajalnik za lunarne odprave Artemis. Prav Starship – v različici HLS – bo predvidoma leta 2026 ponesel tri ljudi na površje Lune in nazaj v lunarno orbito. Časovnica je tesna, kar Naso skrbi.
Za to bo treba razviti in dodobra preizkusiti tehnologijo dotakanja ohlajenega goriva v vesolju. Starship ženeta ohlajena kisik in metan. Z gretjem odvreta, in to bo ključna zagata.
Postopek bo potekal okvirno takole: HLS bo izstreljen v nizko zemeljsko tirnico, nakar bo do njega izstreljeno večje število Starshipov tankerjev, ki mu bodo zagotovili pogonska sredstva za pot na Luno in nazaj v Lunino tirnico. Koliko, ni znano, se pa zadnje čase po strokovnih medijih govori o številu 16. Tudi to bo izjemen podvig: izstrelitev več kot deset supertežkih nosilnih raket v dveh tednih. SpaceX v ta namen postavlja dodatno izstrelišče na Boca Chici in eno na Floridi.
Še pred letom 2026 bo moral HLS samostojno, brez posadke, pristati na Luni. To bo tudi trenutek, ko se bo začela revolucija v raketni tehnologiji. Nasina raketa SLS in vesoljska ladja Orion se bosta izkazali za odvečni, Starship pa bo odprl pot ne le na Luno, temveč tudi proti Marsu.
Seveda ob predpostavki, da bo tako zanesljiv in tako poceni, kot obljublja podjetje.
Starship je 121 metrov visoka raketa z zmogljivostjo prenosa 150 ton tovora v nizko zemeljsko tirnico oziroma 250 ton ob enkratni uporabi.
Podjetje že načrtuje naslednjo, zmogljivejšo različico. Vesoljsko plovilo Starship se bo s 50 metrov povečalo na 70 metrov, namesto šest bo imelo devet raptorjev. Stopnja Super Heavy bo šla z 71 metrov na 80 metrov in bo opremljena s 35 motorji. Potisk prve stopnje se bo s 74 meganewtonov (7500 ton) zvišal na kar 103 meganewtone (10.500 ton). To bo pošastno ogromna in neverjetno zmogljiva raketa. Prvi mož podjetja Elon Musk je napovedal, da bo ob zadostni kadenci stala zgolj nekaj milijonov dolarjev na polet, kar je skorajda neverjetno. A tudi če bo polet stal 30 milijonov dolarjev, bo še vedno daleč od konkurence – in povrhu na voljo v velikih količinah.
Za primerjavo: prejšnja najzmogljivejša raketa, Nasin Saturn V, je zmogla največ 140 ton tovora, polet pa je stal 1,5 milijarde današnjih dolarjev. Sodobna raketa SLS naj bi za dobrih sto ton stala skoraj štiri milijarde dolarjev na polet.
Musk je pred kratkim naznanil izstrelitev več Starshipov proti Marsu leta 2026. Če bodo pristanki uspešni, misija s posadko sledi leta 2028 ali leta 2030. Dodal je, da bi morali do leta 2028 doseči več tisoč izstrelitev Starshipov letno. To je revolucija, ki se dogaja pred našimi očmi in utegne ali spremeniti naš način raziskovanja vesolja ali pa pokopati SpaceX.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje